Thursday, June 3, 2010

Reklamiranjeto na Web servisi se izveduva so pomos na:
TV reklama
E – Web servis
* Univerzalen javen registar
SOAP
* UDDI

Cel na registarot na Web servisi e:
* Potrosuvacot da go prebaruva po principot na prebaruvacite
Potrosuvacot da dobie e-mail za mozen proizvod od registarot
* Potrosuvacot da moze da ja vnese i svojata pobaruvacka
Toj da postavuva baneri na odredeni Web strani za Web servisite

Veb servisite ovozmozuvaat olesnuvanje na aktivnostite od tipot na:
* Integeracija na aplikacii
Konektiranje na internet
* Obezbeduvanje na verizen menadzment
* Planiranje na resursite (izvorno planiranje)
Proekcija na godisnite zastedi


UDDI znaci:
Universal digital description of information
* Universal description, discovery and integration
Universe for description, discovery and integration
Universe for digital description of information

UDDI kako ramka, nezavisna od platforma se koristi za:
Kupuvanje na Web servisi preku integriran e-banka servis
* Opisuvanje na servisi
* Otkrivanje na biznis
Opisuvanje na komponenti na .NET platformata
* Integriranje na biznis servisi preku koristenje na internet

Problemi koi UDDI specifikacijata moze da pomogne da se resat se:
* Da stane mozno da se otkrie vistinskiot biznis megju milionite -koi momentalno se online
Izvrsuvanje na komercija, otkako preferiraniot biznis ke se otkrie;
* Istrazuvanje za novi korisnici i zgolemuvanje na pristapot do aktulenite korisnici;
* Ekspanzija na ponudite i prosiruvanje na pazarite ;
Opisuvanje na komponenti na .NET platformata
* Opis na servisite i biznis procesite programabilno vo edinstvena, otvorena i bezbedna sredina.
Kupuvanje na Web servisi preku integriran e-banka servis
Opis na problemite na aplikaciite so otvoren kod

Kon UDDI registarot pristapuvame:
Preku SQL baranja za pristap
* Direktno
Preku WSDL baranja za pristap
* Preku postoecki UDDI portali

Komunikacija so UDDI registarot e mozna:
Preku SQL baranja za pristap
* Direktno
Preku WSDL baranja za pristap
* Preku postoecki UDDI portali


Registrite na Web servisi moze da bidat:
* Javni
* Polu-privatni
Dirigirani
Nasledeni
* Privatni
Drzavni

Registar na Web servisi koj go koristi samo edna kompanija e:
Javen
Polu-privaten
Dirigiran
Nasleden
* Privaten
Drzaven

Registar na Web servisi koj go koristi samo edna golema i geografski rasprostraneta kompanija e:
Javen
Polu-privaten
Dirigiran
Nasleden
* Privaten
Drzaven

Registar na Web servisi koj go postavuva i koristi edna
Javen
* Polu-privaten
Dirigiran
Nasleden
Privaten
Drzaven


UDDI e zacrtano da gi poddrzi slednite tipovi na podatoci vo registarot:
* Yellow Pages
Red Pages
* Green Pages
Blue Pages
* White Pages

White Pages podatocite vo registarot na Web servisi sodrzat:
* informacija za biznisot, vklucuvajki ime, detali za kontakt i lokacija na biznisot
specifikacija za servisot
Takvi podatoci voopsto ne postojat
* edinstveni identifikatori (koi moze da bidat dodadeni za ednoznacno da go identificiraat biznisot)
kategorizirana informacija za servisite ovozmozeni od biznisot
informacii za lokacija na servisot
informacii vo koja kategorija pripagja servisot

Blue Pages podatocite vo registarot na Web servisi sodrzat:
informacija za biznisot, vklucuvajki ime, detali za kontakt i lokacija na biznisot
specifikacija za servisot
* Takvi podatoci voopsto ne postojat
edinstveni identifikatori (koi moze da bidat dodadeni za ednoznacno da go identificiraat biznisot)
kategorizirana informacija za servisite ovozmozeni od biznisot
informacii za lokacija na servisot
informacii vo koja kategorija pripagja servisot

Yellow Pages podatocite vo registarot na Web servisi sodrzat:
informacija za biznisot, vklucuvajki ime, detali za kontakt i lokacija na biznisot
specifikacija za servisot
edinstveni identifikatori (koi moze da bidat dodadeni za ednoznacno da go identificiraat biznisot)
* kategorizirana informacija za servisite ovozmozeni od biznisot
informacii za lokacija na servisot
informacii vo koja kategorija pripagja servisot

Green Pages podatocite vo registarot na Web servisi sodrzat:
informacija za biznisot, vklucuvajki ime, detali za kontakt i lokacija na biznisot
* specifikacija za servisot
edinstveni identifikatori (koi moze da bidat dodadeni za ednoznacno da go identificiraat biznisot)
kategorizirana informacija za servisite ovozmozeni od biznisot
* informacii za lokacija na servisot
* informacii vo koja kategorija pripagja servisot
Takvi podatoci voopsto ne postojat

Red Pages podatocite vo registarot na Web servisi sodrzat:
informacija za biznisot, vklucuvajki ime, detali za kontakt i lokacija na biznisot
specifikacija za servisot
* Takvi podatoci voopsto ne postojat
edinstveni identifikatori (koi moze da bidat dodadeni za ednoznacno da go identificiraat biznisot)
kategorizirana informacija za servisite ovozmozeni od biznisot
informacii za lokacija na servisot
informacii vo koja kategorija pripagja servisot


Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, masovniot marketing se zamenuva so:
* Eden – na – eden marketing
Prilagodeni ( kon potrosuvacot ) proizvodi
Principot 100% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Protokolizirani proizvodi
Marketing voden spored nastan
Eden – na – mnogu marketing
Principot 10% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot 100% od pazarot, 90% od potrosuvacite
Marketing voden spored vrednost

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, vo
* Principot na prilagodeni ( kon potrosuvacot ) proizvodi
Principot 100% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot na protokolizirani proizvodi
Principot 10% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot 100% od pazarot, 90% od potrosuvacite

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, vo
Eden – na – eden marketing
Principot na prilagodeni ( kon potrosuvacot ) proizvodi
Principot 100% od pazarot, 100% od potrosuvacite
* Principot 10% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot 100% od pazarot, 90% od potrosuvacite
Marketing voden spored vrednost

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, marketingot voden spored programa se zamenuva so:
Eden – na – eden marketing
* Marketing voden spored nastan
Eden – na – mnogu marketing
Marketing voden spored vrednost
Marketing voden spored vreme


E – vladata koristi:
Medicinski tehnologii
* Informaticki tehnologii
Gradezni tehnologii
Politicki tehnologii
* Komunikacioni tehnologii

Vladite vo svetot gi sogleduvaat moznostite na ICT vo:
Stedlivo zboruvanje na telefon
Podobruvanje na pravata na malcinstvata
* Podobruvanje na servisite
* Dramaticno namaluvanje na trosocite
Zgolemuvanje na birokratskite precki

Pridobivki na e – vladata se:
* Pozadovolni gragjani
* Pozadovolni vraboteni
Namalena komunikacija (zaradi stedenje)
* Zgolemena komunikacija (zaradi mozna razmena na znaenja)
Pokvalitetna birokratija

Voveduvanjeto na e – vlada ovozmozuva:
* Polesen pristap na potrosuvacite
* Zgolemuvanje na goleminata na uslugite
Namaluvanje na goleminata na uslugite
* Dobivanje na podobri informacii za procesite
Pokratki pauzi za dorucek
Namaluvanje na brojot na premieri

Voveduvanjeto na e – vlada ovozmozuva:
Pokratki pauzi za dorucek
Namaluvanje na brojot na premieri
* Namaluvanje na poplakite od vrabotenite
* Namaluvanje na vremeto koe vrabotenite go trosat na „ne-gragjanski” aktivnosti
Vlosuvanje na imidzot na vrabotenite

Voveduvanjeto na e – vlada ovozmozuva dostapnost na servisite:
8*5 casa nedelno
8*6 casa nedelno
16*5 casa nedelno
8*7 casa nedelno
* 24*7 casa nedelno
* postojano

Voveduvanjeto na e – vlada gi zadovoluva i vrabotenite bidejki im dava:
K-15
* Poveke vreme za dopolnitelni aktivnosti preku avtomatizacija na administrativnite funkcii
Poveke vreme za dopolnitelni aktivnosti preku zgolemuvanje na pauzata za dorucek
Bozikna plata
E – plata

E – vladata treba da pretstavuva vlada koja elektronski e:
Delumno diferencirana
* Potpolno integrirana
* Sigurna
Odrzliva
* Oslobodena od hartija („paper – free”)
Zatvorena za baranja
Delumno integrirana

E – vladata ne e ednostavno apliciranje na e – biznisot vo vladinite institucii bidejki tuka vazi principot:
Leva raka – desen dzeb
Vrski treba za sekoe ministerstvo
Vrski ima vo Ministerstvo za transport i vrski
* Site koi dosle, site se usluzeni (ASAZ)
Prv dosol, prv usluzen (FCFS)
Na kontigenti



Web servisite funkcioniraat so isprakanje na
* XML poraki
HTML poraki
JAVA poraki

Web servisite
* moze povekekratno da se upotrebat
se ednokratno upotreblivi

Web servisite
* se URL adresibilni
ne se URL adresibilni
mora da bidat integrirani vo aplikacijata
* se povikuvaat preku mreza

Tehnologii koi go formiraat temelot na web servisite se
* SOAP
* WSDL
MARNET

Web servisite moze da bidat implementirani
* vo bilo koj jazik ili od bilo koja platforma
samo vo JAVA

Koi od slednite tehnologii se baziraat na XML
* SOAP
* WSDL
AZRH
HTML
RPC

Simple Object Access Protocol (SOAP) e
* mehanizam baziran na XML za razmena na informacii pomegju aplikacii vo distribuirana okolina
jazik baziran na XML za opisuvanje na veb servisi
specifikacija za registar so informacii za veb servisi

Web Services Description Language (WSDL) e
mehanizam baziran na XML za razmena na informacii pomegju aplikacii vo distribuirana okolina
* jazik baziran na XML za opisuvanje na veb servisi
specifikacija za registar so informacii za veb servisi

Universal Description, Discovery, and Integration (UDDI) e
mehanizam baziran na XML za razmena na informacii pomegju aplikacii vo distribuirana okolina
jazik baziran na XML za opisuvanje na veb servisi
* specifikacija za registar so informacii za veb servisi

Klucniot standard koj gi ovozmozuva veb servisite e
* XML
HTML
HTTP
XHTML

HTML e
* jazik za oznaka na prezentacijata
jazik za oznaka na semantikata

XML e
jazik za oznaka na prezentacijata
* jazik za oznaka na semantikata

Za da se vovedat veb servisite vo edna kompanija
* treba da se napravat promeni vo arhitekturata na aplikaciite na kompaniite
ne treba da se napravat promeni vo arhitekturata na aplikaciite na kompaniite

Osnovnata platforma na veb servisite, koja sto se sostoi od SOAP, WSDL i UDDI, ovozmozuva
* gradenje na distribuirani aplikacii bazirani na standardni tehnologii, interfejsi i protokoli
osnovnata platforma na veb servisite ne se sostoi od SOAP, WSDL i UDDI
niedno od navedenite


XML kako jazik pretstavuva standard koj se koristi za
* Oznacuvanje na strukturirani podatoci
Oznacuvanje na bazi na podatoci
Zadavanje na tagovi
Razvoj na internet servisi
Oznacuvanje na hipertekst-dokumenti
tocno
* netocno
platformski-zavisen
* poddrzuva internacionalizacija
* poddrzuva lokalizacija
poddrzan samo od Unix platformi

XML jazikot koristi tagovi za oznacuvanje na strukturirani podatoci:
* Tocno
Netocno
* XML e lesno citliv za covekot, no ne sluzi za da go citaat lugje
* XML strogo zabranuva aplikaciite da pretpostavuvaat kakva greska napravil kreatorot na neispraven XML dokument
XML dokumentot mora da bide vo binaren format
XML bara licenca za da moze da se koristi

Za Web servisite, XML semata e klucnata tehnologija koja ovozmozuva komunikacija
* da
ne


XML dokumentite se strukturirani vo pogolem broj na elementi koi se odvoeni so
* tagovi
linkovi
atributi
broevi

Tagovite koi postojat kako elementi vo ramkite na XML dokumentite
* moze no ne mora da bidat vgnezdeni vo ramkite na nekoi drugi elementi
ne smeat da bidat vgnezdeni vo ramkite na drugi tagovi
* ne smeat da se preklopuvaat so drugi tagovi
moze no ne mora da se preklopuvaat so nekoi drugi tagovi

Sintaksata koja se koristi pri opisuvanje na podatoci vo eden XML dokument, nalikuva na:
* HTML
ASP
PASCAL
PHP
ne nalikuva na niedna druga sintaksa

Site tagovi vo ramkite na eden XML dokument mora da imaat soodvetni zavrsni tagovi
* da
ne mora,aplikacijata moze sama da pretpostavi ako nedostasuva

Fundamentalnata sintaksa na eden dobro formuliran XML dokument podrazbira deka se ispolneti slednive uslovi:
* Site tagovi vo ramkite na eden XML dokument mora da imaat soodvetni zavrsni tagovi
Eden dokument moze da ima samo eden element
Vo ramkite na eden tag, atributite na element mora da imaat unikatni iminja, t.e. da ne se povtoruvaat


So koja sema se konstruira URI ?
* <>:<>
<><>
<> ? <>

Sto ovozmozuvaat Namespaces vo objektno – orientiranite programski jazici
* Nedvosmisleno imenuvanje na klasite
Nedvosmisleno nasleduvanje na klasite
Nedvosmislena implementacija na programite

Sto se koristi vo XML za ime na namespaces?
* URI (Universal Resource Identifier)
URL (Universal Resource Locator)
URN (Uniform Resource Name)

Od sto se sostoi URI (Universal Resource Identifier)?
Od URL (Universal Resource Locator)
Od URN (Uniform Resource Name)
* Od URL (Universal Resource Locator) i URN (Uniform Resource Name)

Sto e XML namespace?
* String
Karakter
Broj

Zosto se koristi URI pri definiranje na namespace vo XML, a ne string?
* URI ovozmozuva unikatnost, sto ne moze da dobieme dokolku koristime obicen string.
URI mora da bide dolgo, sto ne mora da bide slucaj koga koristime string, pa taka imame poveke opcii

Sto e Qname?
* iminjata od elementite i atributite vo XML namespace
iminjata na URI (Universal Resource Identifier)

Sto se koristi za XML Namespace specifikacija?
* xmlns atributot
xml atributot
ns atributot


Kolku tipovi na namespaces deklaracii se javuvaat vo XML?
Edna
* Dve
Tri
Mnogu

Koi tipovi na namespaces deklaracii se javuvaat vo XML?
* eksplicitnata forma
* default namespaces

Kako se formira eksplicitnata forma na namespace vo XML?
* so prefiks se dava namespace asocijacija
so sufiks se dava namespace asocijacija

Na sto e analogno dodavanjeto na namespace na XML dokument?
* Na dodavanje na Java class vo specificen paket.
Na dodavanje na Java class vo specificen vektor.
Na dodavanje na Java class vo specificen sektor.


Komu mu se dodeluva default ili eksplicitno definirano namespace?
* Na decata na elementot
Na roditelot na elementot

Dali decata na eden element vo XML mora da nasledat default namespace na nivniot roditel?
Da
* Ne

Dali decata na eden element vo XML mora da nasledat eksplicitno namespace na nivniot roditel?
Da
* Ne

Dokolku nemame potreba od default namespace vo XML promena na namespace pravime...
* so definiranje na namespace vo delot xmlns=““ vo kodot.
so definiranje na namespace vo delot xml=““ vo kodot.

Kako se vrsi promena na namespace kaj dete koga imame eksplicitni namespaces?
* Kaj deteto se postavuva razlicno eksplicitno namespace otkolku toa na nivniot roditel.
So postavuvanje na default namespace kaj deteto.


Koi od slednive pravila se upotrebuvaat pri izgradba na pravilna XML sema:
* Deklariraj gi site tipovi kako globalni, a dokumentite kako lokalni tipovi
* Upotrebi gi tipovite za da gi izrazis sodrzinite na modelot, upotrebuvaj elementi za da ja nametnes strukturata na dokumentite.
Deklariraj gi site tipovi kako globalni
Upotrebi gi tipovite za da gi izrazis sodrzinite na dokumentite.

Ako imame namera da gi upotrebuvame promenlivite kako
globalni
* lokalni
* Da
Ne
Vo XML Schema ne postojat tipovi
* definira pravila za normalizacija na prazni mesta
specificira fiksna vrednost od nekoe mnozestvo
specificira vrednost so gorna inkluzivna granica
* ja ogranicuva vrednosta na sekoja vrednost sto go zadovoluva uslovot na regularen izraz
specificira fiksna vrednost od nekoe mnozestvo
specificira vrednost so gorna inkluzivna granica
definira pravila za normalizacija na prazni mesta
* go oznacuva maksimalniot broj na decimali za decimalni tipovi
specificira vrednost so gorna inkluzivna granica
* unija
* lista
drvo
integer

Mehanizmot za unija ovozmozuva agregacija na:
* dva tipa vo eden prost tip
dva tipa vo eden slozen tip
* poveke tipa vo eden prost tip
poveke tipa vo eden slozen tip

Koj ja vrsi validacijata na XML dokumentot?
XML Schema
samiot XML dokument
* XML procesorot
isklucivo programerot vo svojot kod

Definiranjeto na pravila na validacija kaj XML dokumentite so upotreba na XML Schema se vrsi:
* deklarativno
programabilno

Koi se trite nacina na agregacija na prosti tipovi vo slozen tip koi gi poddrzuva XML Schema?
* sequence
* all
* choice
restriction
array


Preku elementot “any” mozeme
* da razvieme otvoren sodrzinski model na podatocen tip preku koristenje na dzoker znaci (wild cards).
da razvieme sodrzinski model na podatocen tip namenet za reprezentacija na stringovi

Koristenjeto na any vo ramkite na slozen tip pretstavuva
Da
* Ne






Literal SOAP porakite
* koristat proizvolni semi za da obezbedat opis na meta-nivo na SOAP payload

Dokument-stil SOAP
* se odnesuva na nacinot na koj aplkikacionata sodrzina e hostirana vnatre vo SOAP Body elementot

Koi se dvata najupotrebuvani nacini vo veb servisite so koi moze da se spakuvaat SOAP porakite
* SOAP rpc- encoded
* SOAP document-literal
SOAP document- encoded
SOAP rpc-literal

Envelope delot kaj ZOAR porakata, se sostoi od dva elementi:
* Header
* Body
Footer

Header elementot vo SOAP porakata obezbeduva :
* Mehanizam za prosiruvanje na sodrzinata na SOAP porakata so dadena informacija
Mehanizam za skratuvanje na sodrzinata na SOAP porakata so isfrlanje na dadena informacija

Kakva e ulogata na Role atributot vo SOAP porakata?
* go kontrolira povrzuvanjeto na header blokovite, vo posebni SOAP niski
gi kontrolira SOAP niskite
se koristi za da se deklarira
sodrzinite na header blokot se kreirani

Kakva e ulogata na EncodingStyle atributot vo SOAP porakata?
* se koristi za da se deklarira na koj nacin sodrzinite na header blokot se kreirani
kontrolira povrzuvanjeto na header blokovite, vo posebni SOAP niski
gi kontrolira SOAP niskite



Soap Fault elementot sodrzi dva glavni elementi i toa se:
* Code
* Reason
Node
Role
Detail

Soap Fault elementot sodrzi tri ocionalni elementi i toa se:
Code
Reason
* Node
* Role
* Detail

Soap Fault elementot sodrzi
* 2 glavni elementi
* 3 opcionalni elementi
3 glavni elementi
2 ocionalni elementi

Code elementot kaj ZOAR porakata sodrzi dva podelementa:
* Value
* Subcode
Reason
Node

Koi od navedenite se Soap kodni greski?
* VersionMismatch
* MustUnderstand
* DataEncodingUnknown
* Sender
* Receiver
Value
Subcode
Reason
Node

Reason elementot povrzan so Code elementot (kaj ZOAR porakata)
* se koristi za da obezbedi citlivo objasnuvanje na greskata.
obezbeduva informacija koja e vo vrska so toa sto jazelot na greska pravel vo momentot koga se slucila greskata.
obezbeduva dlaboka(temelna) povratna vrska na greskata ako taa greska e pricineta od procesiranjto na Soap body-to.

Node elementot (kaj ZOAR porakata)
se koristi za da obezbedi citlivo objasnuvanje na greskata.
* obezbeduva informacija koja e vo vrska so toa sto jazelot na greska pravel vo momentot koga se slucila greskata.
obezbeduva dlaboka(temelna) povratna vrska na greskata ako taa greska e pricineta od procesiranjto na Soap body-to.

Detail elementot (kaj ZOAR porakata)
se koristi za da obezbedi citlivo objasnuvanje na greskata.
obezbeduva informacija koja e vo vrska so toa sto jazelot na greska pravel vo momentot koga se slucila greskata.
* obezbeduva dlaboka(temelna) povratna vrska na greskata ako taa greska e pricineta od procesiranjto na Soap body-to.




Kako transporten protokol za SOAP se koristi:
* HTTP
* HTTPS
* REST
Soap 1.1
Soap 1.2

Koja od ovie situacii e Web-friendly?
* Za dobivanje na informaciite direktno se koristi HTTP bez vklucuvanje na SOAP vo HTTP.

Koi od slednive raboti mu stetat na Web-friendly pristapot:
* Seuste nema upatstvo kako da se postavi RPC definicijata vo Web-friendly format
* Treba da se napravi podrska na Web-Unfriendly pristap za onie interakcii koi pobaruvaat da razmenat strukturirani podatoci.
* Ovaa sema moze da se upotrebi ako ima vnatresni jazli koi gi blokiraat procesite na SOAP hederot.

Kako moze da se dopridonese kodot sto denes se pravi da moze da bide smenet vo Web-friendly koga toa ke bide mozno?
* Da bideme svesni za onie situacii koga se raboti so vcituvanje na malku informacii
* Aplikacijata da bide podgotvena za prosiruvanje
* Kodot da bide dobro moduliran
Ne e vazna modulacijata na kodot


Koi od slednite raboti se tocni koga stanuva zbor za promena od Soap 1.1 vo Soap 1.2
* Soap 1.2 ne dozvoluva da se pojavi element posle teloto.
* Soap 1.1 dozvoluva da se pojavi element posle teloto.
* Soap 1.2 ne dozvoluva da se pojavi atributot encodingStyle
Soap 1.1 ne dozvoluva da se pojavi atributot encodingStyle
* Kaj Soap 1.2 atributot mustUnderstand vo heder elementite ima logicka vrednost (true ili false)
Kaj Soap 1.2 atributot mustUnderstand vo heder elementite ima vrednost 1 ili 0

Koi od slednite raboti se tocni koga stanuva zbor za promena od Soap 1.1 vo Soap 1.2
* Soap 1.2 go zamenuva atributot actor so role no vo sustina ima isto znacenje.
Soap 1.1 go zamenuva atributot actor so role no vo sustina ima isto znacenje.
* Soap 1.2 ja otstranuva tockestata notacija za kodovite na greska
* Soap 1.2 ima kodovi na greska Sender i Receiver
Soap 1.1 ima kodovi na greska Sender i Receiver

Koi od slednite raboti se tocni koga stanuva zbor za promena na Soap Encoding vo Soap 1.2 vo odnos na Soap 1.1
* Vo Soap 1.2 e napravena promena na sintaksata za serializacija.
* Vo Soap 1.2 e izostavena podrskata za parcijalna transmisija.
* Soap 1.2 dozvoluva inline serializacija na multi-ref vrednosti.
Soap 1.1 dozvoluva inline serializacija na multi-ref vrednosti.
Soap 1.2 go zadrzuva atributot href na tipot anyURI


Osnova na sekoj WSDL interfejs e mnozestvo od protokoli
Da
* Ne

Porakite samite po sebe se grupirani vo WSDL operation elementi
* koi sto imaat slicna semantika so funkciskite oznaki vo imperativnite programski jazici
koi sto imaat slicna semantika so funkciskite oznaki vo funkciskite programski jazici

Abstraktnite komponenti na WSDL opis se:
* types, message i portType elementi
binding i service
Nitu edno od ponudenite

WSDL elementot Bindings vo sebe gi sodrzi slednite tagovi
* operation
* portType
Head
Html

WSDL elementot Bindings go specificira
* nacinot spored koj ke se izvrsi mapiranjeto na formatot na porakata vrz odreden mrezen(network) protokol
Bandwidth-ot na povrzuvanjeto
Ne specificira nisto

Formatot na SOAP porakite e zavisen od platformata
da
* ne

Teloto na porakata se smestuva vo
* child elementi na SOAP:body elementot
WSDL pliko
Body tag

WSDL import mehanizmot e slicen so
* include kaj XML-ot
import vo Java
include vo C++

Sto pretstavuva UDDI?
* Registar na web servisi
Datoteka na web servisi
Procesor na web servisi

Universal Description, Discovery and Integration (UDDI) e
Tocno
* Netocno

Sto znaci UDDI?
* Universal Description, Discovery and Integration
Unique Description, Discovery and Integration
Universal Data, Decryption and Integration

Koj moze da dodava novi ili da gi menuva informaciite vo UDDI registarot?
* Bilo koe aftenicirano lice moze da dodava ili da gi menuva informacii vo UDDI registarot.
Bilo koj kraen korisnik moze da dodava ili da menuva informacii vo UDDI registarot.

Lugjeto ne se vo direkna interakcija so UDDI registerot kako sto se so telefonskiot imenik.
* Namesto toa, postojat portali i softverski alatki koi sto go olesnuvaat pristapot do UDDI registarot.
Namesto toa, postojat web stranici i hardverski tehniki koi sto go olesnuvaat pristapot do UDDI registarot.


UBR e kratenka od
* UDDI Business Registry
UDDI Broadcast Registry
UDDI Business Registration
UDDI Blue Registry
UDDI Business Record

UDDI biznis registerot (skrateno UBR) e globalna implementacija na UDDI specifikacijata
* Tocno
Netocno
Ne e definirano

Sto pretstavuva UBR?
* UBR e globalna implementacija na UDDI specifikacijata
UBR e lokalna implementacija na UDDI specifikacijata
Eksperimentalen proekt za implementacija na UDDI

UBR e:
* moken izvor koj spojuva zaedno iljadnici provajderi i servisi vo edna lesno dostapna lokacija
moken izvor koj spojuva zaedno iljadnici provajderi i servisi vo poveke lesno dostapni lokacii
moken izvor koj spojuva zaedno iljadnici provajderi i servisi vo edna tesko dostapna lokacija


Paketi UDDI4J i Microsoft’s UDDI SDK se:
* klientsko orientirani API za komunikacija so UDDI
serversko orientirani API za komunikacija so UDDI
nema takvi paketi

UDDI ima pogolema i poznacajna uloga za vreme na:
* izvrsuvanjeto
dizajniranjeto

Aplikaciite mozat da komuniciraat so UDDI Registry preku:
* primanje i prakanje na XML poraki
primanje na NTML poraki
prakanje na HNTML poraki


So koj metod se locira web servis vo UDDI registarot?
* bindingTemplate
findService
locateService

Dokolku web servisot ne uspee da se startuva, sto treba da se prezeme?
Da se isprogramira aplikacijata da koristi drug web servis
* Da se pobaraat najnovite informacii za toj web servis od UDDI registarot.
Povtorno da se proba da se startuva servisot


Zosto e UDDI preporacliva i najkoristena alternativa za rakovodenje so web servisi?
* Bidejki nudi standardizirani resenija
Bidejki ne nudi standardizirani resenija
* Bidejki e silno poddrzan od softverskata industrija

Koga e UDDI pokorisen?
* Vo Run-time
Vo Design-time
Navecer

Koi od slednive nudat javno dostapen registar na web servisi?
II-PMF
* Microsoft
* IBM
* NTT
Sun
* SAP
On.net

Globalnata implementacija na UDDI specifikacijata se vika?
* UBR
MBR
UDDIGI


Sto se razgovori?
Programski jazik
Skrip jazik
* Proces so koj se vodi interakcija pomegju lugeto ili lugjeto i kompjuterite

Dali e vozmozno neinteligentniot kompjuterski sistem da vodi nestruktuirani razgovori?
Da
* Ne


Koja e prvata tehnologija koja se zanimava so interaktivnoto odnesuvanje na web servisite?
* WSCL
WSDL
SOAP
XML

Dali WSDL interfejsot za web servisi ni dava dopolnitelni meta-podatoci za nego?
* Ne
Da

WSCL e?
* Jazik koj deklarira sablon po koj razgovorot ke bide voden
Protokol za komunikacija

Kako se odviva interakcijata so web servisot?
* So razmena na XML dokumenti
So razmena na e-mail poraki
So razmena na sms poraki

Opisite na WSCL poddrzuvaat kreiranje na konecni avtomati
* Da
Ne
* Razliki pomegju WSCL i WSDL se
* WSCL gi opisuva interaktivnite aspekti na interfejsite na Web servis
WSCL gi opisuva statickite aspekti na interfejsite na Web servis
WSDL gi opisuva interaktivnite aspekti na interfejsite na Web servis
* WSDL gi opisuva statickite aspekti na interfejsite na Web servis

Interakcijata kaj WSCL e modelirana kako razmena na XML dokument
* da
ne
* Tekot na edna interakcija kaj WSCL se razgleduva od pozicija na
* servisot koj se pobaruva
pobaruvacot na servis
* Semi za razmena na poraki (tipovi na interakcija) kaj WSCL se
* Send
* Receive
* ReceiveSend
* SendReceive
Request
Response
RequestResponse
ResponseRequest
Reply
ReplyToRequest
RequestForReply
* Sekoja interakcija kaj WSCL zapocnuva so elementot
* Interaction
InboudXMLDocument
OutboundXMLDocument
Iteration
* Atributi na elementot Interaction kaj WSCL se
* interactionType
* id
InboudXMLDocument
OutboundXMLDocument
* Elementi na elementot Interaction kaj WSCL se
interactionType
id
* InboudXMLDocument
* OutboundXMLDocument
* Atributi na elementite

OutboundXMLDocument
* kaj WSCL se
interactionType
Interaction
* id
* hrefSchema

Ogranicuvanje na WSCL e toa sto atributot hrefSchema e specificiran od WSCL semata kako anyURI, sto znaci deka
* porakite mozat edinstveno da bidat definirani preku direktno adresibilni Web resursi
porakite mozat da bidat definirani preku drugi resursi
* Workflow
* Koj e standardot za


„protok
* narabota


* baziran na veb servisi(web service based workflow)?
* BPEL
VLSI
SCSI

Osven BPEL ima i drugi priodi kon
* protoknarabota

bazirani na
* veb

servisi.Eden od niv e
* WSCI
VLSI
HTTP

Za da moze najlesno da se razbere biznisot treba da se gleda na nego kako:
* Zbir od poedinecni procesi
Razlika pomegju poedinecni procesi
Moznost za zarabotuvanje pari

Sistemite so kompjuterizirani biznis procesi se atraktivni poradi toa sto:
* Se bazirani na fleksibilna IT infrastruktura
* Ovozmozuvaat rapiden razvoj
Trosat minimalno kolicestvo elektricna energija

Sto e sistem za obrabotka na rabotni tekovi?
* Zavisen (i distribuiran) KS sto obezbeduva pravilen protok na informacii i resursi
KS koj ne se zanimava so biznis procesi
Nezavisen KS
* Sistemot za obrabotka na rabotni tekovi funkcionira podednakvo dobro i vo staticki i vo dinamicki uslovi
* Ne
Da

So koristenje na sequence aktivnosta, redosledot na aktivnosti e
* ednostaven redosled
slozen redosled
kombiniran redosled

Paraleliziranite aktivnosti koi nemaat zavisnosti se
* flow
sequence
while

Koi se osnovnite tipovi na Exception handling aktivnosti
* throw
* terminate
* compensate
Nitu eden od navedenite

Koja od osnovnite tipovi na Exception handling aktivnosti e najdobra i najmokna?
throw
terminate
* compensate
Nitu eden od navedenite

Koi se osnovnite tipovi na komunikaciski aktivnosti?
* invoke(povik)
* receive(primanje)
* reply(odgovor)
Nitu eden od navedenite

Koja od osnovnite tipovi na komunikaciski aktivnosti se
invoke(povik)
receive(primanje)
* reply(odgovor)
Nitu eden od navedenite

Koi se osnovnite tipovi na Miscellaneous aktivnosti?
* assign(dodeluvanje)
* wait(cekanje)
* empty(praznenje)
Nitu eden od navedenite

Koja od osnovnite tipovi na Miscellaneous aktivnosti se
* assign(dodeluvanje)
wait(cekanje)
empty(praznenje)
Nitu eden od navedenite

Kakva moze da bide pauzata predizvikana so wait aktivnost?
* Apsolutna
* Relativna
Nitu edno od navedenite

Aktivnosta throw se koristi:
* za da oznaci greska
za reakcija na greskite oznaceni vo momentot na raboten proces ili od strana na procesniot mehanizam.

Aktivnostite terminate i compensate se koristat:
za da oznacat greska
* za reakcija na greskite oznaceni vo momentot na raboten proces ili od strana na procesniot mehanizam.

Mnozestvoto od korelacii moze da se koristi od strana na:
* Isprakacot i primacot
Samo na isprakacot
Samo na primacot
* Za da se iskoristi mnozestvoto od korelacii za povik do web servis deklaracijata Correlation se dodava na:
* invoke, receive ili reply
receive i reply, no ne i na invoke
invoke, no ne i na receive i reply

Koja e razlikata megju veb-servis i workflow-aplikacija?
Veb-servisite se stateful, a workflow-aplikaciite stateless
* Veb-servisite se stateless, a workflow-aplikaciite stateful
Nema razlika

Na koj nacin e resen problemot so stateless veb-servisi?
* So voveduvanje nacin na upravuvanje so sostojbi baziran na kontejneri
So voveduvanje session-promenlivi
So voveduvanje cookies
So zapisuvanje na potrebnite podatoci vo datoteki ili vo bazi na podatoci


BPEL stekot e izgraden na poveke nivoa.
* Da
Ne

Sto pretstavuva BPEL ?
(Basic Process Execution Language for web services)
(Best Process Execution Language for web services)
* (Business Process Execution Language for web services)
Nitu eden od navedenite

Koi od slednive se fundamentalni aktivnosti za spravuvanje so greska sto gi podrzuva BPEL?
* throw
* terminate
* compensate
nitu edno

Vo tipicnite Web servis okolini, porakite se generalno preprateni do odredena WDSL porta. Vo BPEL:
* potrebno e porakata da se dostavi do korektnata porta
* potrebno e porakata da se dostavi do korektnata instanca na biznis procesot zad taa porta
dovolno e porakata da se dostavi do korektnata porta

Sto e toa BPEL kontejner?
Podatocna struktura bez odreden tip
* Podatocna struktura od odrreden tip na podatoci koja sto sodrzi poraki
Toa e abstrakten kontejner koj potoa se nasleduva so cel kreiranje na specificni instanci

Koj e osnovniot jazik za izrazi vo BPEL?
XLisp
* XPath
YPath
YLisp

Koj e de facto jazik za izrazi vo BPEL?
XLisp
* XPath
YPath
YLisp

Koi tipovi na izrazi gi poddrzuva BPEL?
* Boolean
* Deadline
* Duration
* General
String
Integer

Najnovata verzija na BPEL e 1.0.
* Netocno
Tocno

Koj od slednive e lider vo tehnologiite za upravuvanje so biznis procesi
* BPEL
Xlang
WSFL
WSDL
WSCI


QoS e kratenka za:
* Quality of Service
Queue of Service
Quantity of Service

Za mnogu aplikacii, zastojot na paketi koi se prenesuvaat vo mreza bi bile prifatliv dokolku:
* toj bi mozel da se predvidi
toj bi mozel da se presmeta
nitu eden od ponudenite odgovori

Koga se zbori za QoS, najcesto se misli na kvalitetot na mrezni resursi odnosno mrezniot bandwidth.
* Da
Ne

Zastojot na paketi vo mrezata se odrazuva na site
* Da
Ne

Zakonot koj veli deka: „Sumata na zabrzuvanjeto koe ke se
* Zakon na Amdahl
Zakon na Pascal
Zakon na Cobalt-Pascal
Nitu edno od ponudenite


SAX tipot na XML parser:
* e brz
* koristi pomalku memorija
koristi poveke memorija
ne e brz

SAX tipot na XML parser:
* preminuva del po del od dokumentot za odredeno vreme
* eden dokument go parsira poveke pati
celiot dokument go parsira oddednas
nisto od prethodno navedenoto

DOM tipot na XML parser:
* celiot dokument go parsira oddednas
* gradi objektna reprezentacija na dokumentot
preminuva del po del od dokumentot za odredeno vreme
eden dokument go parsira poveke pati
nisto od prethodno navedenoto

DOM tipot na XML parser:
* dokumentot go parsira samo ednas
dokumentot go parsira poveke pati
ne e poznato

Ako XML dokumentot e golem, no na aplikacijata i se potrebni samo nekolku negovi elementi koristime
* SAX parser
DOM parser
ne-validatiracki (non-validating) parser

Ako se pristapuvaat golem broj elementi XML dokumentot, ili dokumentot treba da se pristapuva poveke pati koristime
* DOM parser
SAX parser
ne-validatiracki (non-validating) parser


QoS servisi koi eden Veb servis treba da gi zadovoluva se:
* Availability
* Security
Scalability
Portability
Nitu edno od ponudenite

Ako se koristi veb servis da se dobie samo nekolku bitovi informacija – kako rezultat imame:
* namalen QoS
zgolemen QoS
QoS ostanuva ist

Ako aplikacijata koristi golem broj na povici do daden
Tvrdenjeto e tocno
* Tvrdenjeto e netocno

Kesiranje na rezultatite od Web servisite e mozno dokolku:
* rezultatite ne se vremenski osetlivi
* rezultatite se menuvaat, no posle odreden vremenski interval
rezultatite se vremenski osetlivi
rezultatite se menuvaat i toa za mnogu kratki vremenski intervali

Kesiranje na rezultatite od Web servisite:
* gi zgolemuva performansite na aplikaciite bazirani na Web servisi
* gi podobruva performansite na mrezata
gi namaluva performansite na aplikaciite bazirani na Web servisi i performansite na mrezata

Kreatorot na QoS-Enabled ne samo sto mora da go napravi konkretniot veb servis tuku treba :
* da go istakne negoviot kvalitet na potencijalnite korisnici na veb servisot
da koristi XML namesto HTML za servisot da e brz
da ponudi besplatna demo verzija na servisot

Za eden veb servis bitna informacija e:
* Latentnosta koja ja ima
Brojot na promenlivi koi moze da gi poddrzi
Aplikacijata so koja raboti


WSRP standardot specificira tri ucesnici vkluceni vo protok (tek):
* Proizveduvaci
* Potrosuvaci
* Krajni korisnici
Dizajneri
Administratori

Specifikacii za korisnicko interakcisko-centricni
* WSIA
* WSRP
WISA

Site WSRP servisi implementiraat:
* eden ist WSRP interfejs
razlicen WSRP interfejs

WSRP oznacuva Web Services for Remote Portlets.
* da
ne

Web servis menadzmentot se sostoi od tri dela i toa:
* Sigurnost ( Secutiry )
* Nadgleduvanje ( Monitoring)
* Agentiranje (Brokering)
Skladiranje
Prosiruvanje

Mrezniot firewall ne e dovolen za sigurnosta na web serverite pa zatoa se koristi pridruzuvanje na polisa na:
* message nivoto
packet nivoto

Nadgleduvanjeto na web serverite vklucuva poveke cekori kako:
* Iskoristenost i vkluceni performansi
* Procenuvanje
* Kontrola na pristap
* Performansi i kvalitet na servis menadzmentot
Povikuvanje na servis

Zadacata na WSDM (Web Services Distributed Management) e
* tocno
netocno

Eden servis moze da padne poradi
* Nekoja greska vo samiot servis
* Servis predizvikuva drug servis
* Mrezni problemi
* Ako snema struja
Nerabotno vreme
Pregolem broj na opsluzuvanja

Eden Web servis
* opsluzuva za vreme od 100 do 1000 milisekundi
* se stremi da ostvari vreme na odgovor od nekolku mikrosekundi
* e najsiguren , no sepak ne e 100% siguren ako pripagja na golema korporacija
e 100% siguren ako pripagja na golema korporacija
opsluzuva za vreme od nekolku mikrosekundi


Koi elementi mora da gi sodrzi edna SOAP poraka?
* body
* envelope
header
operation
binding
port
service

Koi elementi ne gi sodrzi edna SOAP poraka?
body
envelope
header
* operation
* binding
* port
* service

SOAP Envelope elementot?
mora da sledi odma posle SOAP Header elementot ako e prisuten
moze da e prisuten vo SOAP porakata
* mora da e prisuten vo SOAP porakata
* moze da sodrzi deklaracija na namespace kako i dodatni atributi

SOAP Body elementot?
* mora da sledi odma posle SOAP Header elementot ako e prisuten
moze da e prisuten vo SOAP porakata
* mora da e prisuten vo SOAP porakata
* mora da e neposreden dete element na SOAP Envelope

SOAP Header elementot?
mora da sledi odma posle SOAP Body elementot
* moze da e prisuten vo SOAP porakata
mora da e prisuten vo SOAP porakata
* mora da e neposreden dete element na SOAP Envelope

Koi se atributi na elementot Header?
body
envelope
definition
* actor
* mustUnderstand
port
service

Koi ne se atributi na elementot Header?
* body
* envelope
* definition
actor
mustUnderstand
* port
* service

Atributot actor?
resava dali e zadolzitelna ili opcionalna obrabotkata na naslovot od primacot na porakata
negovata vrednosta e 1 ili 0
* se koristi da go odredi primacot na elementot naslov
* negovata vrednost e URL
gi sodrzi elementite loginID i password

Atributot mustUnderstand?
* resava dali e zadolzitelna ili opcionalna obrabotkata na naslovot od primacot na porakata
* negovata vrednosta e 1 ili 0
se koristi da go odredi primacot na elementot naslov
negovata vrednost e URL
gi sodrzi elementite loginID i password

Elementot myNS:authentication?
resava dali e zadolzitelna ili opcionalna obrabotkata na naslovot od primacot na porakata
negovata vrednosta e 1 ili 0
se koristi da go odredi primacot na elementot naslov
negovata vrednost e URL
* gi sodrzi elementite loginID i password
* e podelement na elementot Header

Elementot Fault?
resava dali e zadolzitelna ili opcionalna obrabotkata na naslovot od primacot na porakata
negovata vrednosta e 1 ili 0
e podelement na elementot Envelope
e podelement na elementot Header
* se koristi za greski ili za informacii za statusot na SOAP porakata
* e podelement na elementot Body

Koi od slednite se podelementi na elementot Fault?
* faultcode
server
mustUnderstand
client
* faultstring
* faultactor
* detail

Koi od slednite ne se podelementi na elementot Fault?
faultcode
* server
* mustUnderstand
* client
faultstring
faultactor
detail

Elementot faultcode?
dava objasnuvanjo za greskite vo oblik razbirliv za covekot
kazuva koj servis ja generira greskata
negovata vrednost element e URL koj go dava izvorot
sodrzi informacii za sostojbata na servisot vo momentot koga se slucila greska
* sodrzi softver koj dava algoritamski mehanizam za identifikacija na greskata

Elementot detail?
dava objasnuvanjo za greskite vo oblik razbirliv za covekot
kazuva koj servis ja generira greskata
negovata vrednost element e URL koj go dava izvorot
* sodrzi informacii za sostojbata na servisot vo momentot koga se slucila greska
sodrzi softver koj dava algoritamski mehanizam za identifikacija na greskata

Elementot faultactor?
dava objasnuvanjo za greskite vo oblik razbirliv za covekot
* kazuva koj servis ja generira greskata
* negovata vrednost element e URL koj go dava izvorot
sodrzi informacii za sostojbata na servisot vo momentot koga se slucila greska
sodrzi softver koj dava algoritamski mehanizam za identifikacija na greskata

Elementot faultstring?
* dava objasnuvanjo za greskite vo oblik razbirliv za covekot
kazuva koj servis ja generira greskata
negovata vrednost element e URL koj go dava izvorot
sodrzi informacii za sostojbata na servisot vo momentot koga se slucila greska
sodrzi softver koj dava algoritamski mehanizam za identifikacija na greskata
nitu eden od navedenite

Koi od slednite se vrednosti na elementot faultcode?
* Server
* MustUnderstand
* Client
* VersionMismatch
Faultstring
Faultactor
Detail
Actor

Koi od slednite ne se vrednosti na elementot faultcode?
Server
MustUnderstand
Client
VersionMismatch
* Faultstring
* Faultactor
* Detail
* Actor

Vrednosta Server na elementot faultcode?
* znaci deka se pojavila greska na serverot, a ne na samata poraka
se generira koga verzijata na SOAP procesorite megju klientot i serverot e razlicna
se generira koga element vo naslovot koj e oznacen kako zadolzitelen ne moze da bide procesiran
kazuva deka nesto ne e vo red so samata poraka
kazuva deka e gresen formatot na porakata, nekompletna poraka

Vrednosta MustUnderstand na elementot faultcode?
znaci deka se pojavila greska na serverot, a ne na samata poraka
se generira koga verzijata na SOAP procesorite megju klientot i serverot e razlicna
* se generira koga element vo naslovot koj e oznacen kako zadolzitelen ne moze da bide procesiran
kazuva deka nesto ne e vo red so samata poraka
kazuva deka e gresen formatot na porakata, nekompletna poraka

Vrednosta VersionMismatch na elementot faultcode?
znaci deka se pojavila greska na serverot, a ne na samata poraka
* se generira koga verzijata na SOAP procesorite megju klientot i serverot e razlicna
se generira koga element vo naslovot koj e oznacen kako zadolzitelen ne moze da bide procesiran
kazuva deka nesto ne e vo red so samata poraka
kazuva deka e gresen formatot na porakata, nekompletna poraka

Vrednosta Client na elementot faultcode?
znaci deka se pojavila greska na serverot, a ne na samata poraka
se generira koga verzijata na SOAP procesorite megju klientot i serverot e razlicna
se generira koga element vo naslovot koj e oznacen kako zadolzitelen ne moze da bide procesiran
* kazuva deka nesto ne e vo red so samata poraka
* kazuva deka e gresen formatot na porakata, nekompletna poraka

SOAP e:
Programski jazik
Servis za povrzuvanje
Alatka za komunikacija
* Mnozestvo od protokoli


XML kako jazik pretstavuva standard koj se koristi za
* Oznacuvanje na strukturirani podatoci
Oznacuvanje na bazi na podatoci
Zadavanje na tagovi
Razvoj na internet servisi
Oznacuvanje na hipertekst-dokumenti

XML e programski jazik koj sluzi za oznacuvanje na strukturirani podatoci
tocno
* netocno

Slednite osobini go pravat XML standarden jazik za opisuvanje na podatoci:
platformski-zavisen
* poddrzuva internacionalizacija
* poddrzuva lokalizacija
poddrzan samo od Unix platformi

XML jazikot koristi tagovi za oznacuvanje na strukturirani podatoci:
* Tocno
Netocno

Del od XML specifikacijata se odnesuva na slednovo:
* XML e lesno citliv za covekot, no ne sluzi za da go citaat lugje
* XML strogo zabranuva aplikaciite da pretpostavuvaat kakva greska napravil kreatorot na neispraven XML dokument
XML dokumentot mora da bide vo binaren format
XML bara licenca za da moze da se koristi


XML kako jazik pretstavuva standard koj se koristi za
* Oznacuvanje na strukturirani podatoci
Oznacuvanje na bazi na podatoci
Zadavanje na tagovi
Razvoj na internet servisi
Oznacuvanje na hipertekst-dokumenti

XML e programski jazik koj sluzi za oznacuvanje na strukturirani podatoci
tocno
* netocno

Slednite osobini go pravat XML standarden jazik za opisuvanje na podatoci:
platformski-zavisen
* poddrzuva internacionalizacija
* poddrzuva lokalizacija
poddrzan samo od Unix platformi

XML jazikot koristi tagovi za oznacuvanje na strukturirani podatoci:
* Tocno
Netocno

Del od XML specifikacijata se odnesuva na slednovo:
* XML e lesno citliv za covekot, no ne sluzi za da go citaat lugje
* XML strogo zabranuva aplikaciite da pretpostavuvaat kakva greska napravil kreatorot na neispraven XML dokument
XML dokumentot mora da bide vo binaren format
XML bara licenca za da moze da se koristi


Koi od slednive pravila se upotrebuvaat pri izgradba na pravilna XML sema:
* Deklariraj gi site tipovi kako globalni, a dokumentite kako lokalni tipovi
* Upotrebi gi tipovite za da gi izrazis sodrzinite na modelot, upotrebuvaj elementi za da ja nametnes strukturata na dokumentite.
Deklariraj gi site tipovi kako globalni
Upotrebi gi tipovite za da gi izrazis sodrzinite na dokumentite.

Ako imame namera da gi upotrebuvame promenlivite kako
globalni
* lokalni

Dali XML Schema nudi moznost za definiranje na slozeni tipovi koristejki prosti tipovi?
* Da
Ne
Vo XML Schema ne postojat tipovi

Elementot whiteSpace pri koristenje na restrikcija:
* definira pravila za normalizacija na prazni mesta
specificira fiksna vrednost od nekoe mnozestvo
definira vrednost so gorna inkluzivna granica

Elementot pattern pri koristenje na restrikcija:
* ja ogranicuva vrednosta na sekoja vrednost sto go zadovoluva uslovot na regularen izraz
specificira fiksna vrednost od nekoe mnozestvo
definira vrednost so gorna inkluzivna granica

Elementot fractionDigits pri koristenje na restrikcija:
definira pravila za normalizacija na prazni mesta
* go oznacuva maksimalniot broj na decimali za decimalni tipovi
definira vrednost so gorna inkluzivna granica

Koi dodatni dva mehanizmi gi koristi XML Schema za kreiranje na novi prosti tipovi?
* unija
* lista
drvo
integer

Mehanizmot za unija ovozmozuva agregacija na:
* dva tipa vo eden prost tip
dva tipa vo eden slozen tip
* poveke tipa vo eden prost tip
poveke tipa vo eden slozen tip

Koj ja vrsi validacijata na XML dokumentot?
XML Schema
samiot XML dokument
* XML procesorot
isklucivo programerot vo svojot kod

Definiranjeto na pravila na validacija kaj XML dokumentite so upotreba na XML Schema se vrsi:
* deklarativno
programabilno

Koi se trite nacina na agregacija na prosti tipovi vo slozen tip koi gi poddrzuva XML Schema?
* sequence
* all
* choice
restriction
array


Preku elementot “any” mozeme
* da razvieme otvoren sodrzinski model na podatocen tip preku koristenje na dzoker znaci (wild cards).
da razvieme sodrzinski model na podatocen tip namenet za reprezentacija na stringovi

Koristenjeto na any vo ramkite na slozen tip pretstavuva
Da
* Ne


Osnova na sekoj WSDL interfejs e mnozestvo od protokoli
Da
* Ne

Porakite samite po sebe se grupirani vo WSDL operation elementi
* koi sto imaat slicna semantika so funkciskite oznaki vo imperativnite programski jazici
koi sto imaat slicna semantika so funkciskite oznaki vo funkciskite programski jazici

Abstraktnite komponenti na WSDL opis se:
* types, message i portType elementi
binding i service
Nitu edno od ponudenite

WSDL elementot Bindings vo sebe gi sodrzi slednite tagovi
* operation
* portType
Head
Html

WSDL elementot Bindings go specificira
* nacinot spored koj ke se izvrsi mapiranjeto na formatot na porakata vrz odreden mrezen(network) protokol
Bandwidth-ot na povrzuvanjeto
Ne specificira nisto

Formatot na SOAP porakite e zavisen od platformata
da
* ne

Teloto na porakata se smestuva vo
* child elementi na SOAP:body elementot
WSDL pliko
Body tag

WSDL import mehanizmot e slicen so
* include kaj XML-ot
import vo Java
include vo C++


Sto pretstavuva UDDI?
* Registar na web servisi
Datoteka na web servisi
Procesor na web servisi

Universal Description, Discovery and Integration (UDDI) e
Tocno
* Netocno

Sto znaci UDDI?
* Universal Description, Discovery and Integration
Unique Description, Discovery and Integration
Universal Data, Decryption and Integration

Koj moze da dodava novi ili da gi menuva informaciite vo UDDI registarot?
* Bilo koe aftenicirano lice moze da dodava ili da gi menuva informacii vo UDDI registarot.
Bilo koj kraen korisnik moze da dodava ili da menuva informacii vo UDDI registarot.

Lugjeto ne se vo direkna interakcija so UDDI registerot kako sto se so telefonskiot imenik.
* Namesto toa, postojat portali i softverski alatki koi sto go olesnuvaat pristapot do UDDI registarot.
Namesto toa, postojat web stranici i hardverski tehniki koi sto go olesnuvaat pristapot do UDDI registarot.


Koja e prvata tehnologija koja se zanimava so interaktivnoto odnesuvanje na web servisite?
* WSCL
WSDL
SOAP
XML

Dali WSDL interfejsot za web servisi ni dava dopolnitelni meta-podatoci za nego?
* Ne
Da

WSCL e?
* Jazik koj deklarira sablon po koj razgovorot ke bide voden
Protokol za komunikacija

Kako se odviva interakcijata so web servisot?
* So razmena na XML dokumenti
So razmena na e-mail poraki
So razmena na sms poraki

Opisite na WSCL poddrzuvaat kreiranje na konecni avtomati
* Da
Ne

Za WSCL i WSDL vazi:
* WSCL gi opisuva interaktivnite aspekti na interfejsite na Web servis
WSCL gi opisuva statickite aspekti na interfejsite na Web servis
WSDL gi opisuva interaktivnite aspekti na interfejsite na Web servis
* WSDL gi opisuva statickite aspekti na interfejsite na Web servis

Interakcijata kaj WSCL e modelirana kako razmena na XML dokument
* da
ne

Tekot na edna interakcija kaj WSCL se razgleduva od pozicija na
* servisot koj se pobaruva
pobaruvacot na servis

Semi za razmena na poraki (tipovi na interakcija) kaj WSCL se
* Send
* Receive
* ReceiveSend
* SendReceive
Request
Response
RequestResponse
ResponseRequest
Reply
ReplyToRequest
RequestForReply

Sekoja interakcija kaj WSCL zapocnuva so elementot
* Interaction
InboudXMLDocument
OutboundXMLDocument
Iteration

Atributi na elementot Interaction kaj WSCL se
* interactionType
* id
InboudXMLDocument
OutboundXMLDocument

Elementi na elementot Interaction kaj WSCL se
interactionType
id
* InboudXMLDocument
* OutboundXMLDocument

Atributi na elementite InboudXMLDocument i OutboundXMLDocument kaj WSCL se
interactionType
Interaction
* id
* hrefSchema

Ogranicuvanje na WSCL e toa sto atributot hrefSchema e specificiran od WSCL semata kako anyURI, sto znaci deka
* porakite mozat edinstveno da bidat definirani preku direktno adresibilni Web resursi
porakite mozat da bidat definirani preku drugi resursi
* Koj e standardot za „protok na rabota” baziran na veb servisi(web service based workflow)?
* BPEL
VLSI
SCSI


Osven BPEL ima i drugi priodi kon „protokot na rabota” (workflow) bazirani na veb servisi.Eden od niv e
* WSCI
VLSI
HTTP

Za da moze najlesno da se razbere biznisot treba da se gleda na nego kako:
* Zbir od poedinecni procesi
Razlika pomegju poedinecni procesi
Moznost za zarabotuvanje pari

Sistemite so kompjuterizirani biznis procesi se atraktivni poradi toa sto:
* Se bazirani na fleksibilna IT infrastruktura
* Ovozmozuvaat rapiden razvoj
Trosat minimalno kolicestvo elektricna energija

Sto e sistem za obrabotka na rabotni tekovi?
* Zavisen (i distribuiran) KS sto obezbeduva pravilen protok na informacii i resursi
KS koj ne se zanimava so biznis procesi
Nezavisen KS

Sistemot za obrabotka na rabotni tekovi funkcionira podednakvo dobro i vo staticki i vo dinamicki uslovi
* Ne
Da

So koristenje na sequence aktivnosta, redosledot na aktivnosti e
* ednostaven redosled
slozen redosled
kombiniran redosled

Paraleliziranite aktivnosti koi nemaat zavisnosti se
* flow
sequence
while

Koi se osnovnite tipovi na Exception handling aktivnosti
* throw
* terminate
* compensate
Nitu eden od navedenite

Koja od osnovnite tipovi na Exception handling aktivnosti e najdobra i najmokna?
throw
terminate
* compensate
Nitu eden od navedenite

Koi se osnovnite tipovi na komunikaciski aktivnosti?
* invoke(povik)
* receive(primanje)
* reply(odgovor)
Nitu eden od navedenite

Koja od osnovnite tipovi na komunikaciski aktivnosti se
invoke(povik)
receive(primanje)
* reply(odgovor)
Nitu eden od navedenite

Koi se osnovnite tipovi na Miscellaneous aktivnosti?
* assign(dodeluvanje)
* wait(cekanje)
* empty(praznenje)
Nitu eden od navedenite

Koja od osnovnite tipovi na Miscellaneous aktivnosti se
* assign(dodeluvanje)
wait(cekanje)
empty(praznenje)
Nitu eden od navedenite

Kakva moze da bide pauzata predizvikana so wait aktivnost?
* Apsolutna
* Relativna
Nitu edno od navedenite

Aktivnosta throw se koristi:
* za da oznaci greska
za reakcija na greskite oznaceni vo momentot na raboten proces ili od strana na procesniot mehanizam.

Aktivnostite terminate i compensate se koristat:
za da oznacat greska
* za reakcija na greskite oznaceni vo momentot na raboten proces ili od strana na procesniot mehanizam.

Mnozestvoto od korelacii moze da se koristi od strana na:
* Isprakacot i primacot
Samo na isprakacot
Samo na primacot

Za da se iskoristi mnozestvoto od korelacii za povik do web servis deklaracijata Correlation se dodava na:
* invoke, receive ili reply
receive i reply, no ne i na invoke
invoke, no ne i na receive i reply

Koja e razlikata megju veb-servis i workflow-aplikacija?
Veb-servisite se stateful, a workflow-aplikaciite stateless
* Veb-servisite se stateless, a workflow-aplikaciite stateful
Nema razlika

Na koj nacin e resen problemot so stateless veb-servisi?
* So voveduvanje nacin na upravuvanje so sostojbi baziran na kontejneri
So voveduvanje session-promenlivi
So voveduvanje cookies
So zapisuvanje na potrebnite podatoci vo datoteki ili vo bazi na podatoci










XML procesiranje:
* SAX
* DOM
* XSLT
RXML
API
XMLR

SAX, DOM i XSLT se tehnologii za:
* XML procesiranje
HTML procesiranje
ASP procesiranje
Od XML nivo se preminuva vo aplikacisko nivo so:
* Procesiranje na XML dokumenti
Procesiranje HTML dokumenti

Karakteristiki na SAX modelot za procesiranje XML:
* fast
* forward-only
* low memory footprint
high memory footprint
slow
forwardless

Fast, forward-only i low memory footprint se karakteristiki na:
* SAX modelot za procesiranje XML dokumenti
DOM modelot za procesiranje XML dokumenti
XSLT modelot za procesiranje XML dokumenti

Fast, forward-only i low memory footprint se karakteristiki na:
* SAX modelot za procesiranje XML dokumenti
DOM modelot za procesiranje XML dokumenti
XSLT modelot za procesiranje XML dokumenti

Sto pretstavuva DOM:
* Model za dokumentacija na objekti
* html dokumentt
* Model za dokumentacija na objekti

Koga koristime DOM kako osnova za nas sopstven objekten model:
* Trosime poveke memorija, ednas za nasiot objekt, drug pat za DOM.
Ne trosime poveke memorija

XSL se sostoi od:
* jazik za transformiranje na XML dokumenti (XSLT)
* odreden jazik upotreben za pristap ili karakteristiki na delovi od eden XML dokument (XPath).
* jazik upotreben za optimizacija

XSLT treba da obezbedi deklarativen, baziran na pravila
* Tocno.
Netocno


Vo sporedba so kompleksnosta na prostorot na Soap header,
* Da
Ne
Mozebi

Soap body-to dejstvuva kako
* kanal za pribiranje isklucoci megju delovite vo aplikacijata na Web servisite
aplikacija na Web servisite
kanal za pribiranje dodatoci za delovite vo aplikacijata na Web servisite

Encoding pretstavuva
* sema i pravila za konvertiranje na podatocite vo forma pogodna da se vmetnat vo SOAP poraka
kodiranje na podatocite pred da se ispratat kon serverot
dekodiranje na podatocite od strana na serverot

Sema i pravila za konvertiranje na podatocite vo forma pogodna da se vmetnat vo SOAP poraka se narekuva
Header
* mehanizam koj ovozmozuva povikuvanje na nekoja metoda na Web servis preku SOAP poraka
sema i pravila za konvertiranje na podatocite vo forma pogodna da se vmetnat vo SOAP poraka
nacin na koj serverot se spravuva






Komunikacija e razmena na informacii pomegju dva ili poveke entiteti sto se ostvaruva so prenesuvanje:
* glasovni informacii
* tekstualni informacii
* slikovni informacii
mobilni informacii
brzi informacii


Mobilnost e karakteristika na uredot sto oznacuva deka moze
* da se prenese da raboti na drugo mesto
da raboti samo vo dvizenje
da se povrze so drugi po bezzicen pat

Bezicnost e karakteristika na uredot sto oznacuva deka moze
da se prenese da raboti na drugo mesto
da raboti samo vo dvizenje
* da se povrze so drugi po bezzicen pat

Karakteristikata na mobilnite telefoni za mobilnost oznacuva deka moze
* da se prenese da raboti na drugo mesto
da raboti samo vo dvizenje
da se povrze so drugi po bezzicen pat

Karakteristikata na mobilnite telefoni za bezzicnost oznacuva deka moze
da se prenese da raboti na drugo mesto
da raboti samo vo dvizenje
* da se povrze so drugi po bezzicen pat

Moznosta na mobilnite telefoni da se prenesuvaat i da rabotat na drugo mesto se narekuva
* mobilnost
bezzicnost
prenoslivost
interoperabilnost

Moznosta na mobilnite telefoni da se povrzat so drugi po bezzicen pat se narekuva
mobilnost
* bezzicnost
interoperabilnost
prenoslivost


Koi od slednive uredi se smetaat za mobilni?
* mobilni telefoni
* PDA
* Tablet PC
* Laptop PC
Mainframe
Desktop PC

Koi od slednive uredi ne se smetaat za mobilni?
mobilni telefoni
PDA
Tablet PC
Laptop PC
* Mainframe
* Desktop PC

Koi od slednive uredi se smetaat deka ostvaruvaat bezzicna vrska?
* mobilni telefoni
* PDA
* Tablet PC
* Laptop PC
Mainframe
* Desktop PC

Koi od slednive uredi se smetaat deka ne ostvaruvaat bezzicna vrska?
mobilni telefoni
PDA
Tablet PC
Laptop PC
Desktop PC
* Mainframe


Vo odnos na starosta mobilnite telefoni najcesto se koristat od
* mladite
sredno vozrasnite
vozrasnite

Koja starosna grupa gi korstat mobilnite telefoni poveke za razgovor, otkolku za prakanje tekstualni poraki
mladite
sredno vozrasnite
* vozrasnite

Koja starosna grupa gi korstat mobilnite telefoni poveke za prakanje tekstualni poraki, otkolku za razgovor
* mladite
sredno vozrasnite
vozrasnite



M-Commerce e kratenka za:
* Mobile Commerce
Motor Commerce
Machine Commerce
Management of Commerce

Koj oblik na komercija e najzastapen kaj m-Commerce?
* B2C
B2B
G2C
G2B
G2E

Koj oblik na komercija e najzastapen kaj e-Commerce?
B2C
* B2B
G2C
G2B
G2E

Precki koi najcesto se pojavuvaat pri koristenjeto na M-commerce se visokite ceni na:
mobilnite uredi
* mobilnite Internet uslugi
efikasna i brza telekomunikaciska mreza

Sto go odvojuva m-Commerce od e-Commerce?
* servisite bazirani na lokacijata na korisnikot
* mobilnosta na korisnikot
moznosta za B2B aplikacii


E-commerce e skoncentran kon pristapot na Internet, transferot na podatoci i informacii preku
* zicana tehnologija
bezzicna tehnologija
preku M-commerce tehnologija

M-commerce e skoncentran kon pristapot na Internet, transferot na podatoci i informacii preku
* bezzicna tehnologija
zicana tehnologija
preku E-commerce tehnologija

E-commerce e realizacija na komercija:
* na elektronski nacin
na tradicionalen nacin
na mobilen nacin
na bezzicen nacin

M-commerce e realizacija na komercija:
na elektronski nacin
na tradicionalen nacin
* na mobilen nacin
* na bezzicen nacin


Bezzicnata telemetrika ovozmozuva
* monitoring na podatocite dobieni so odaleceno procesiranje i prebaruvanje preku wireless tehnologijata.
* analiza na podatocite dobieni so odaleceno procesiranje i prebaruvanje preku wireless tehnologijata.
statistika na podatocite dobieni so odaleceno procesiranje i prebaruvanje preku wireless tehnologijata.

Bezzicnata telematika se odnesuva na
* wireless komunikaciskite sistemi vo avtomobilite i trkackite koli
wireless komunikaciskite sistemi interno vo edna kompanija
site wireless komunikaciskite sistemi

Bezzicnata telematika kaj vozilata obezbeduva
* sigurnosni servisi
* lociracki servisi
Web servisi

Bezzicnata tehnologija se koristi kaj
* M-commerce
E-commerce



Mobilni uredi se:
* pejdzeri
* dzebni kompjuteri
* mobilni telefoni
* PDA
* tablet personalni kompjuteri
* laptop personalni kompjuteri
desktop personalni kompjuteri
domasni TV sistemi
HiFi radio priemnici

Mobilni uredi ne se:
pejdzeri
mobilni telefoni
PDA
tablet personalni kompjuteri
dzebni kompjuteri
laptop personalni kompjuteri
* desktop personalni kompjuteri
* domasni TV sistemi
* HiFi radio priemnici

Koi uredi koristat baterii koi sto ne se trosat brzo
* pejdzeri
* RIM uredi
PDA
mobilni telefoni

Sovremenite mobilnite uredi koristat baterija so tehnologija:
* litium jonska
nikel kadmiumova
olovna


Poimot personalen digitalen asistent (PDA) e prvpat objaven od:
* APPLE Computers
Motorola
Samsung
Sony
Ericsson

Personalnite digitalni asistenti PDAs ovozmozuvaat:
* elektronska posta
* Internet
* igri
filmovi

Kako vlezna edinica za vnesuvanje tekstualni naredbi na personalnite digitalni asistenti PDA se koristat:
* tastaturata
* displejot
mikrofonot

PDA e kratenka od
Personal Data Assistant
* Personal Digital Assistant
Personal Data Accessory
Personal Digital Accessory


Bezzicna infracrvena porta se koristi za da komuniciraat:
pejdzeri
* mobilni telefoni
* PDA
* tablet personalni kompjuteri
* dzebni kompjuteri
* laptop personalni kompjuteri
* desktop personalni kompjuteri
domasni TV sistemi
HiFi radio priemnici

Kakva komunikacija ostvaruva Bluetooth portata na mobilniot ured:
* bezzicna
zicana
sirokopojasna

USB portata na mobilniot ured moze da se koristi za povrzuvanje na
* gluvce
* tastatura
* video kamera
* pecatac
* digitalna kamera
HiFi radio priemnici

RJ-11 portata na mobilniot ured se koristi za
* telefon/modem
skeneri
pecatari


Kakov vid na ekrani koristat mobilnite uredi
* ramen ekran
* interaktiven ekran osetliv na dopir
ekran so katodna cevka

Tastaturite na dzebnite i laptop kompjuterite imaat
* normalna QWERTY golemina
polovicna QWERTY golemina
golemina na numericka tastatura

Tastaturite na personalnite digitalni asistenti PDA imaat
normalna QWERTY golemina
polovicna QWERTY golemina
* golemina na numericka tastatura

So koi uredi moze da se vnesuvaat informacii vo mobilniot ured?
gluvce
* pero za pisuvanje
zvucnik
ekran
pecatac
skener
* mikrofon
* kamera

Koi uredi se koristat kako izlezni vo mobilniot ured?
gluvce
pero za pisuvanje
* zvucnik
* ekran
pecatac
skener
mikrofon
kamera




Vo koi rezimi najcesto operiraat mobilnite uredi:
* sekogas povrzan
* delumno povrzan
* nikogas povrzan
virtuelno povrzan

Poimot sloevi se povrzuva so arhitekturata na
serverskite aplikacii
* klientskite aplikacii
nezavisnite aplikaci

Poimot nivoa se povrzuva so arhitekturata na
* serverskite aplikacii
* klientskite aplikacii
nezavisnite aplikacii

Ako arhitekturata na mobilniot klient nema sloevi, a na
* Zero-Layer, Three-Tier, Always Connected arhitektura
Zero-Layer, Three-Tier, Partially Connected arhitektura
Three-Layer, Three-Tier, Partially Connected arhitektura
Three-Layer, Three-Tier, Always Connected arhitektura
Three-Layer, Zero-Tier, Always Connected arhitektura
Three-Layer, Zero-Tier, Partially Connected arhitektura

Ako arhitekturata na mobilniot klient ima tri sloevi, a
Zero-Layer, Three-Tier, Always Connected arhitektura
Zero-Layer, Three-Tier, Partially Connected arhitektura
Three-Layer, Three-Tier, Always Connected arhitektura
Three-Layer, Zero-Tier, Partially Connected arhitektura
Three-Layer, Three-Tier, Partially Connected arhitektura
* Three-Layer, Zero-Tier, Always Connected arhitektura


Kaj Zero-Layer, Three-Tier, Always Connected arhitektura moze:
* Da se renderiraat obicni veb stranici na mobilniot klient
Da se citaat i zapisuvaat podatoci vo lokalna baza na podatoci

Kaj Three-Layer, Three-Tier, Always Connected arhitektura moze:
Da se renderiraat obicni veb stranici na mobilniot klient
* Da se citaat i zapisuvaat podatoci vo lokalna baza na podatoci

Mobilnite uredi moze da funkcioniraat kako:
* “debeli” klientski aplikacii
* “slabi” klientski aplikacii
serveri za hostiranje na web stranici
graficki stanici
serveri za web servisi


Mobilnite uredi ne moze da funkcioniraat kako:
“debeli” klientski aplikacii
“slabi” klientski aplikacii
* serveri za hostiranje na web stranici
* graficki stanici
* serveri za web servisi

Kakov tip na aplikacii se preporacuva za situacii koga
* “debeli” klientski aplikacii
“slabi” klientski aplikacii
“sredni” klientski aplikacii

Sto e podobro da se koristi ako postoi postojana vrska so mrezite?
“debeli” klientski aplikacii
“slabi” klientski aplikacii
* hostiranje na veb stranici

Vo odnos na vrskata so klientskata aplikacija postojat dva tipa na klienti
* “debeli” i “slabi”
“modelirani” i “dizajnirani”
“crni” i “beli”
“so edno nivo” i “so poveke nivoa”

Golemo prerabotuvanje, poveke izmeni i prilagoduvanja vo prezenetaciskiot sloj treba da se pravat koga se raboti so
* “debeli” klientski aplikacii
“slabi” klientski aplikacii


Sto e karakteristika na “slabite” klientski aplikacii?
* mora postojano da bidat vo komunikacija so serverot
* lesno se oddrzuvaat bidejki ne sodrzat aplikaciski kod ili podatoci
zavisat od operativniot sistem
zavisat od tipot na mobilniot ured

Sto e karakteristika na “debelite” klientski aplikacii?
mora postojano da bidat vo komunikacija so serverot
lesno se oddrzuvaat bidejki ne sodrzat aplikaciski kod ili podatoci
* zavisat od operativniot sistem
* zavisat od tipot na mobilniot ured

“Debelite” klientski aplikacii zavisat od:
* operativniot sistem
* tipot na mobilniot ured
ovozmozenosta na postojana komunikacija so serverot
goleminata na lokalna memorija

“Slabite” klientski aplikacii zavisat od:
operativniot sistem
tipot na mobilniot ured
* ovozmozenosta na postojana komunikacija so serverot
* goleminata na lokalna memorija

Kolku sloevi na aplikaciski kod na mobilniot ured postoi kaj “debelite” klientski aplikacii?
samo eden sloj
poveke sloevi
* eden ili poveke sloevi


Serverski arhitekturi mozat da bidat so:
* edno nivo
* dve nivoa
* tri nivoa
cetiri nivoa

Koi karakteristiki gi poseduva serverskata arhitektura so edno nivo?
* malku prosirliva
* teska za odrzuvanje
lesno prosirliva
lesna za odrzuvanje

Koi karakteristiki gi poseduva serverskata arhitektura so tri nivoa?
malku prosirliva
teska za odrzuvanje
* lesno prosirliva
* lesna za odrzuvanje


Koi tipovi serveri voobicaeno se spojuvaat vo edno isto nivo kaj serverski arhitekturi so dve nivoa?
server za bazi na podatoci
server za vospostavuvanje komunikacija na podatocno nivo
DNS server
server za elektronska posta
ftp server
* server za prezentacisko nivo
* server za aplikacisko nivo

Koi tipovi serveri se izdvojuvaat samostojno kaj serverski arhitekturi so dve nivoa?
* server za bazi na podatoci
server za prezentacisko nivo
server za vospostavuvanje komunikacija na podatocno nivo
DNS server
server za elektronska posta
ftp server
server za aplikacisko nivo

Koi tipovi serveri se izdvojuvaat samostojno kaj serverski arhitekturi so tri nivoa?
* server za prezentacisko nivo
* server za aplikacisko nivo
* server za bazi na podatoci
server za vospostavuvanje komunikacija na podatocno nivo
DNS server
server za elektronska posta
ftp server



Arhitekturata za WEB aplikaciite se modelira vo ramkite
* da
ne
ne e definirano

Arhitekturata za WEB aplikaciite se modelira vo ramkite
* ne
ne e definirano
da

Arhitekturata za WEB aplikaciite se modelira vo ramkite na klient-server arhitektura kade sto
* eden ili poveke klienti baraat informacija od serverot
eden klient bara informacija od serverot
nekolku klienti baraat informacija od serverot


Koi tipovi na Web aplikaciski arhitekturi postojat?
* Web stranici
* Web servisi
* Web aplikacii
Web serveri
Web prebaruvaci

Koj tip na Web aplikaciska arhitektura e najednostaven za izvedba i nudi najmalku stranici?
* Web stranici
Web servisi
Web aplikacii
Web serveri
Web prebaruvaci

Koj tip na Web aplikaciska arhitektura nudi najmnogu moznosti?
Web stranici
* Web servisi
Web aplikacii
Web serveri
Web prebaruvaci


Koi nivoa gi poseduva Web aplikaciska arhitekturata?
* Prezentacisko
* Aplikacisko
* Baza na podatoci
Transportno
Fizicko

Sto hostiraat Web serverite od prezentaciskoto nivo?
* javni, privatni i administaratorski web strani
avtentikacija, kontrola na pristap, pristap kon podatoci
kontrolata na pristap kon bazata na podatoci, kade se smesteni korisnickite profili, ulogite i slicno

Sto hostiraat web serverite od aplikaciskoto nivo?
javni, privatni i administaratorski web strani
* avtentikacija, kontrola na pristap, pristap kon podatoci
kontrolata na pristap kon bazata na podatoci, kade se smesteni korisnickite profili, ulogite i slicno

Sto hostiraat Web serverite od nivoto za baza na podatoci?
javni, privatni i administaratorski web strani
avtentikacija, kontrola na pristap, pristap kon podatoci
* kontrolata na pristap kon bazata na podatoci, kade se smesteni korisnickite profili, ulogite i slicno


Koi kompanii razvile tehnologii za sozdavanje i razvoj na Web aplikaciska arhitektura?
* Oracle
* Sun
* Microsoft
Cisco

Oznaci sto spagja pod Microsoft tehnologija za kreiranje i razvoj na web arhitektura:
* Windows 2003 Server
* SQL Server
* IIS
* ASP
* .NET
Oracle 9iAS (OC4J)
Oracle 9i DB
JSP, HTML
Java/J2EE/EJB

Oznaci sto spagja pod Sun tehnologija za kreiranje i razvoj na web arhitektura:
Windows 2003 Server
SQL Server 2000
IIS
ASP
.NET
Oracle 9iAS (OC4J)
Oracle 9i DB
* JSP, HTML
* Java/J2EE/EJB


Veb aplikaciite vo prezentaciskoto nivo najcesto so sostojat od
Delphi 7.0 aplikacii
* HTML, XML. WML. JSP, ASP i ASP.NET stranici
Delphi 5.0 aplikacii
UML segmenti

Koi od slednive funkcionalnosti gi ovozmozuva aplikaciskiot sloj
* avtentikacija
* specificna biznis funkcionalnost na aplikacijata
* kontrola na pristap
* avtorizacija
* vklucuvanje vo razlicni servisi
* obnovuvanje i zacuvuvanje na korisnickite i sistemskite podatoci
* upravuvanje so sesijata
* upravuvanje so sostojbata
pristap kon bazata na podatoci
resetiranje na kompjuterot
javni, privatni i administratorski web strani

Koi od slednive funkcionalnsti koi gi ovozmozuva aplkaciskiot sloj se vgraduvaat po potreba (kako opcija)
avtentikacija
vklucuvanje vo razlicni servisi
obnovuvanje i zacuvuvanje na korisnickite i sistemskite podatoci
specificna biznis funkcionalnost na aplikacijata
* upravuvanje so sesijata
* upravuvanje so sostojbata

Koi od slednive funkcionalnosti gi ovozmozuva nivoto za bazi na podatoci
avtentikacija
specificna biznis funkcionalnost na aplikacijata
kontrola na pristap
avtorizacija
vklucuvanje vo razlicni servisi
obnovuvanje i zacuvuvanje na korisnickite i sistemskite podatoci
upravuvanje so sesijata
upravuvanje so sostojbata
* pristap kon bazata na podatoci
resetiranje na kompjuterot
javni, privatni i administratorski web strani



Koi tipovi na aplikaciski arhitekturi postojat?
* klient server
* servis orientirani
* korisnicko orientirani na nezavisni kompjuteri
distribuirani serveri
distribuirani klienti
centralni serveri

Aplikaciite koi rabotat von kontrolata na krajniot korisnik se narekuvaat
* pozadinski
frontalni


Kolku nacini za najavuvanje postojat za sekoja usluga kaj servis orientiranite arhitekturi?
* posebno korisnicko ime i lozinka za sekoj korisnik
edinstveno korisnicko ime i lozinka za site korisnici

Kolku nacini za najavuvanje postojat za sekoja usluga kaj
posebno korisnicko ime i lozinka za sekoj korisnik
* edinstveno korisnicko ime i lozinka za site korisnici

Sistem za najavuvanje so korisnicko ime i lozinka se narekuva
* sistem za avtentikacija
sistem za validacija
sistem za avtorizacija
sistem za naplata

Sistem za dozvoluvanje na odreden broj na servisi za daden korisnik se narekuva
sistem za avtentikacija
sistem za validacija
* sistem za avtorizacija
sistem za naplata


Kakvo e vlijanieto na novite mobilni korisnici i uredi
* malo
golemo
nema vlijanie

Kako se obezbeduva avtentikacija vo golema kompanija?
* Preku javno pristapna strana za logiranje na veb aplikacijata
Preku direktno otvoranje na doverlivi podatoci
Preku ISDN

Sto izdavaat avtentikaciskite objekti ako avtentikacijata e uspesna?
* avtentikaciski token
avtentikaciska strana na koja se naogja token za avtentikacija
avtentikaciska strana

Kolku dolgo se drzi edna sesija ziva?
* se dodeka ima korisnicka aktivnost
20 minuti po isklucuvanjeto na korisnikot
zavisi od fizickata konekcija

Na koj nacin se logiraat mobilni korisnici koi se postojano povrzani?
* preku posebno implementirani veb strani so istata funkcionalnost kako postoeckata veb aplikacija
so koristenje forma za logiranje implementirana na mobilniot ured
nitu edno, ovie korisnici se odbivaat

Kako se logiraat nepostojano povrzani korisnici?
* so koristenje forma za logiranje implementirana na mobilniot ured
preku posebno implementirani veb strani so istata funkcionalnost kako postoeckata veb aplikacija
nitu edno, ovie korisnici se odbivaat

Koi prijavuvacki objekti bi trebalo da se koristat ako se prijavuvaat mobilni korisnici koi se postojano povrzani?
* postoeckite
mozno e da se javi potreba za posrednik megju mobilniot ured i prijavuvackite objekti
nitu edno, mobilnite korisnici pristapuvaat direktno bez prijavuvanje

Koga mobilnite korisnici ne se postojano povrzani, koi prijavuvacki objekti bi se koristele?
* mozno e da se javi potreba za posrednik megju mobilniot ured i prijavuvackite objekti
postoeckite
nitu edno, mobilnite korisnici pristapuvaat direktno bez prijavuvanje


Sinhronizacijata na podatocite pomegju klientot i serverot
* sinhron nacin
* asinhron nacin
univerzalen nacin
tradicionalen nacin

Koj metod se koristi koga vrskata pomegju klientot i
* metod za vremeno cuvanje i prenesuvanje
sinhron metod
asinhron metod
kontinuiran metod



Dodavanjeto na transakciska poddrska vo web-servis-baziranite aplikacii e
* povekestepen proces koj vklucuva razni grupi na softverski agenti
proces koj ne vklucuva grupi na softverski agenti
povekestepen proces koj vklucuva grupi na hardverski agenti

Softverskite agenti moze da bidat kategorizirani vo dva dela:
* provajder na Web servisi i klientska aplikacija
provajder na Web servisi i TCP/IP
provajder na Web servisi i administratorska aplikacija
klientska i administratorska aplikacija


Tehnologiite za pozicioniranje na mobilniot ured mozat da se klasificiraat kako tehnologii bazirani na:
* mobilniot ured
* mrezata za mobilni komunikacii
operatorot za mobilna telefonija
servis provajderot

Koi se tehnologii za pozicioniranje na mobilniot ured zasnovani na mobilniot ured?
* GPS (Global Positioning System)
* A-GPS (Assisted-GPS)
* E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koi se tehnologii za pozicioniranje na mobilniot ured zasnovani na mobilnata mreza?
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
* COO/CGI (Cell of Origin)
* CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
* CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
* E-CGI (Enhanced CGI)
* AOA (Angle of Arrival)
* UL-TOA (Uplink-TOA)
* tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured e
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
* COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured e najmalku precizna?
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
* COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured se odreduva spored pozicijata na baznata stanica?
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
* COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured go meri rastojanieto na mobilniot ured do baznata stanica?
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
* CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured go
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
* CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured
GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
* CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
* E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured koristi satelitski sistem na pozicioniranje?
* GPS (Global Positioning System)
* A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured
* GPS (Global Positioning System)
A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koja tehnologija za pozicioniranje na mobilniot ured
GPS (Global Positioning System)
* A-GPS (Assisted-GPS)
E-OTD (Enhanced Observed Time Differential)
COO/CGI (Cell of Origin)
CGI TA (Cell Global Identity Timing Advance)
CGI NMR (CGI Native Measurement Resource)
E-CGI (Enhanced CGI)
AOA (Angle of Arrival)
UL-TOA (Uplink-TOA)
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi

Koi se karakteristiki na CGI TA tehnologijata za pozicioniranje na mobilniot ured?
presmetki spored metodata na triangulacija od podatocite dobieni na tri sosedni sateliti
presmetki spored podatocite dobieni od satelitite i mobilniot operator
se odreduva spored pozicijata na baznata stanica
* go meri rastojanieto na mobilniot ured do baznata stanica
koristi presmetki spored metodata na triangulacija od podatocite dobieni na tri sosedni bazni stanici
go meri agolot spored koj e postaven mobilniot ured vo odnos na koordinatniot sistem na baznata stanica
tehnologii zasnovani na propagacija na radio branovi



Od koi delovi e sostaven eden izvestaj za sostojba na proekt?
* zavrseni zadaci
* otvoreni zadaci
* problemi
* potroseno vreme
dizajn aspekti
rezulati od testiranje
nacin na validacija
nacin na verifikacija

Koi proizvodstveni sredini se koristat za razvoj na golemite softverski proekti?
* razvoj
* integracija
* produkcija
testiranje
bord na direktori

Vo koj oddel se vrsi programiranjeto?
* razvoj
integracija
produkcija
testiranje
bord na direktori

Vo koj oddel se vrsi instalacijata na produktot?
razvoj
* integracija
produkcija
testiranje
bord na direktori

Najcesti menadzerski problemi pri dizajn na softver se
* ogranicuvanje od dogovorot so klientot
* izbiranje na najnovi tehnologii
nesoodveten Web server
* spojuvanje na tehnicki pobaruvanja so dizajn
koristenje na Java


Koi od navedenite tipovi na pobaruvanja se analiziraat za sozdavanje softverski produkt?
* korisnicki pobaruvanja
* biznis pobaruvanja
menadzerski pobaruvanja

Sistemskite pobaruvanja vo analizata na problemot vklucuvaat analiza na:
* bezbednost
* performansi
* skalabilnost
okolina
odrzuvanje
podrska

Operacioni pobaruvanja vklucuvaat :
* okolina
* odrzuvanje
* podrska
performansi
bezbednost
skalabilnost

Analizata na pobaruvanjata gi vklucuva slednite postapki:
* vklucuvanje klucni lugje
* pregled na postoecki dokumenti
UML modeli
dijagrami na korisnicki slucai

Postapkata za vklucuvanje klucnite lugje vo analizata na problemot vklucuva:
* lica koi pobaruvaat sistemot da bide izgraden
* idni korisnici na sistemot
* lica koi rabotat so postoeckite aplikacii i infrastrukturata
analiza na performansite
ekspertiza od nadvoresni faktori
dokument so baranje za predlog RFP (Request For Proposal)
dokument so pravila na rabota SOW (Statement Of Work)
dokument so postoeckite pobaruvanja (current requirements)
dokument so postoeckite pobaruvanja

Postapkata za pregled na postoeckite dokumenti vklucuva:
* dokument so baranje za predlog RFP (Request For Proposal)
* dokument so pravila na rabota SOW (Statement Of Work)
* dokument so postoeckite pobaruvanja (current requirements)
lica koi pobaruvaat sistemot da bide izgraden
idni korisnici na sistemot
analiza na performansite
ekspertiza od nadvoresni faktori
lica koi rabotat so postoeckite aplikacii i infrastrukturata

Pobaruvackite specifikacii moze da vklucat dijagrami ili UML modeli za pobaruvanjata.
* Tocno
Netocno
Ne e definirano

Dijagramite na korisnicki slucai USE CASE se sostojat od slednive elementi:
* naslov
* kratok opis
* ucesnici
* lista na zadolzenija (zadaci)
* isklucoci
instanci
klasi
objekti


Dizajnot na rabotniot arhitekturen dokument, treba da opfaka:
* softverski i hardverski komponenti
* sigurnost, broj na serveri i klienti
* produkti, tehnologii, programski jazici
* sistemski interfejs i integracija so postoeckiot sistem
korisnicki interfejs
objekten model
klasen dijagram
dizajn za bazata na podatoci
meni za pomos
detali na dizajnot na implementacija

Detalniot dizajn dokument treba da opfaka:
* korisnicki interfejs
* objekten model
* klasen dijagram
* dizajn za bazata na podatoci
softverski i hardverski komponenti
sigurnost, broj na serveri i klienti
produkti, tehnologii, programski jazici
sistemski interfejs i integracija so postoeckiot sistem
meni za pomos
detali na dizajnot na implementacija

Dokumentot za dizajn specifikacijata se sostoi od:
* tekst
* sliki
* dijagrami
* objektni modeli
* podatocni modeli
programi
aplikacii
mnozestvo test podatoci

Klucni raboti za vaznosta na dizajnot za mobilnite aplikacii se:
* korisnici
* tipovi na mobilni uredi
* avtentifikacija
* apstrakcija
* funkcionalnost
* integracija so postoeckiot sistem
vistinskiot izbor na boi, sliki i animacii


Posvetuvanjeto na dovolno vreme za testiranje i integriranje na mobilnite aplikacii e mnogu vazen proces
netocno, vazno e samo da se napisat
* tocno

Testovite se dokumentiraat so scenarija ili test slucai:
netocno, namesto test slucai bi trebalo da e korisnicki slucai
netocno, nema zosto da se dokumentiraat
* tocno

Koi aspekti treba da se zemat vo predvid za testiranje:
* funkcionalnosta
* korisnosta
* performasite
robusnosta
* nadeznosta
* stabilnosta
* zastitata
stres


Koi se dvata najcesti priodi kon testiranje na softverski sistemi?
* crna kutija
* bela kutija
sina kutija
crvena kutija
zolta kutija

Spored koj koncept najcesto se testiraat softverskite komponenti?
* crna kutija
bela kutija
sina kutija
crvena kutija
zolta kutija

Spored koj koncept najcesto se verificiraat softverskite komponenti?
crna kutija
* bela kutija
sina kutija
crvena kutija
zolta kutija


Sto znaci konceptot na “crna kutija”?
vazno e kako interno funkcionira
znaci markiranje za nesto sto ne raboti kako sto treba
* vazen e samo vlezot i izlezot
* poedinecnite softverski elementi se smetaat kako crni kutii

Sto znaci konceptot na “bela kutija”?
* vazno e kako interno funkcionira
znaci markiranje za nesto sto ne raboti kako sto treba
vazen e samo vlezot i izlezot
poedinecnite softverski elementi se smetaat kako crni kutii

Sto znaci konceptot na “crna kutija” za testiranje?
nema takov priod na testiranje
detalno testiranje na vnatresnosta na odredena komponenta
znaci markiranje za nesto sto ne raboti kako sto treba
* testiranje na odnesuvanje vo zavisnost od vlezot i izlezot

Sto vklucuva konceptot na “bela kutija” za testiranje?
* detalno testiranje na vnatresnosta na odredena komponenta
testiranje na odnesuvanje vo zavisnost od vlezot i izlezot
znaci markiranje za nesto sto ne raboti kako sto treba
nema takov priod na testiranje


Pri procenkata na nova verzija na produkt se pravi:
* lista na funkcionalnosti koi se razvieni
* lista od pobaruvanja za novata verzija
* lista na problemi zabelezani kaj novata verzija
lista od pobaruvanja za starata verzija
lista na problemi zabelezani kaj starata verzija

Povtorna iteracija vsusnost znaci
* vrakanje vo fazite na planiranje i menadzment na nekoj produkt
vrakanje vo fazite na implementacija na nekoj produkt

Pri nadgleduvanje na performansite na nekoja Web aplikacija administratorite i operatorite imaat pregled na
* broj na poseti
* vreme potroseno pri pregled na nekoja strana
* vreme (del od denot) na zgolemen soobrakaj na aplikacijata
bezbednost na aplikacijata
broj na probivanja vo sistemot

Alatki za nadleduvanje na sigurnosta na sistemot se
* Norton AntiVirus
* McAfee Security Center
Mercury Interactive SiteSeer
HP OpenView


Korisnicki slucaj (use case) e
* kratok opis na aktivnost ili proces ovozmozeni so aplikacijata
kompleten dizajn na aplikacijata
kratok opis na aplikacijata
kompleten dizajn na aktivnost ili proces ovozmozeni so aplikacijata

Korisnicki slucaj (use case) moze da se opise so koristenje na:
* UML
HTML
WML
SOAP

UML e:
* Unified Modeling Language
United Modular Language
Unified Molecular Language




Koj go proizvel prviot prenosen racen aparat koj rabotel
* Motorola
Ericcsson
Nokia
Microsoft

Kako se vikal prviot prenosen racen aparat koj rabotel na
Handie - Talkie
* Walkie – Talkie

Koj 2G sistem se koristi vo Evropa?
* GSM
IS – 95
AMPS
UMTS
GPRS
EDGE
IS - 136
PDC

Koja e najsiroko koristenata 2G digitalna mreza vo svetot?
* GSM
IS – 95
AMPS
UMTS
GPRS
EDGE
IS - 136
PDC


1G e kratenka za
* prva generacija na bezzicni tehnologii
prva generacija na digitalni bezzicni tehnologii
uredi so zabrzuvanje ednakvo na zemjinata teza

2G e kratenka za
* vtora generacija na digitalni bezzicni tehnologii
vtora generacija na analogni bezzicni tehnologii
vtora generacija na tehnologii za mobilni personalni kompjuteri

3G e kratenka za
* treta generacija na digitalni bezzicni tehnologii
treta generacija na analogni bezzicni tehnologii
treta generacija na tehnologii za mobilni uredi

Tehnologijata od tretata generacija na bezzicni komunikacii e poznata i kako
* 3G
G3
3GG
G3G


GSM e
* sistem za mobilna komunikacija
standard za bezzicno povrzuvanje na kompjuteri
satelitski baziran navigacionen sistem

GSM e kratenka od
* Global System for Mobile Communication
Global System for Machine Communication
Global System for Music Communication

GPRS e kratenka od
* General Packet Radio Service
Global Packet Radio Service
General Packet Routing Service

EDGE pretstavuva kratenka za:
* Enhanced Data rate for GSM Evolution
Enhanced Data rate for GPRS Evolution
Enhanced Data rate for Global Evolution
Effective Data rate for GSM Evolution
Effective Data rate for GPRS Evolution

SMS e kratenka od
* Short Messaging Service
Small Messaging Service
Short Messaging System

GPS e
globalen sistem za mobilna komunikacija
standard za bezzicno povrzuvanje na kompjuteri
* satelitski baziran navigacionen sistem

GPS koristi
* satelitski mrezi
bezzicen LAN mrezi
Bluetooth tehnologija


So koja brzina se ovozmozuva povrzuvanje na Internet so GSM tehnologija?
* pomala od 9.6 Kbps
pomala od 19.2 Kbps
pomala od 56 Kbps
pomala od 64 Kbps
pomala od 128 Kbps
pomala od 192 Kbps
pomala od 256 Kbps
pomala od 384 Kbps
pomala od 512 Kbps
pomala od 1 Mbps
pomala od 4 Mbps
pomala od 2 Mbps

So koja brzina se ovozmozuva povrzuvanje na Internet so GPRS tehnologija?
pomala od 9.6 Kbps
pomala od 19.2 Kbps
* pomala od 56 Kbps
pomala od 64 Kbps
pomala od 128 Kbps
pomala od 192 Kbps
pomala od 256 Kbps
pomala od 384 Kbps
pomala od 512 Kbps
pomala od 1 Mbps
pomala od 4 Mbps
pomala od 2 Mbps

So koja brzina se ovozmozuva povrzuvanje na Internet so EDGE tehnologija?
pomala od 9.6 Kbps
pomala od 19.2 Kbps
pomala od 56 Kbps
pomala od 64 Kbps
pomala od 128 Kbps
pomala od 192 Kbps
pomala od 256 Kbps
* pomala od 384 Kbps
pomala od 512 Kbps
pomala od 1 Mbps
pomala od 4 Mbps
pomala od 2 Mbps

So koja brzina se ovozmozuva povrzuvanje na Internet so UMTS tehnologija?
pomala od 9.6 Kbps
pomala od 19.2 Kbps
* pomala od 56 Kbps
pomala od 64 Kbps
pomala od 128 Kbps
pomala od 192 Kbps
pomala od 256 Kbps
pomala od 384 Kbps
pomala od 512 Kbps
pomala od 4 Mbps
pomala od 1 Mbps
* pomala od 2 Mbps


Kakvo povrzuvanje so Internet nudat 3G mobilnite telefoni?
* sekogas povrzani - Always-on
povrzuvanje po potreba - Connect-on-demand
povrzuvanje na tocka kon tocka – PPP
ne nudi povrzuvanje so Internet

Kakvo povrzuvanje so Internet nudat 2G mobilnite telefoni?
sekogas povrzani - Always-on
* povrzuvanje po potreba - Connect-on-demand
povrzuvanje na tocka kon tocka – PPP
ne nudi povrzuvanje so Internet

Kakvo povrzuvanje so Internet nudat 2.5G mobilnite telefoni?
* sekogas povrzani - Always-on
povrzuvanje po potreba - Connect-on-demand
povrzuvanje na tocka kon tocka – PPP
ne nudi povrzuvanje so Internet

Kakvo povrzuvanje so Internet nudat 1G mobilnite telefoni?
sekogas povrzani - Always-on
povrzuvanje po potreba - Connect-on-demand
povrzuvanje na tocka kon tocka – PPP
* ne nudi povrzuvanje so Internet



Prvata generacija (1G) na bezzicni komunikacii koristi:
* analogni tehnologii
digitalni tehnologii
siroko pojasni tehnologii

Prvata generacija (1G) na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
digitalna transmisija
* analogna transmisija
delumno na digitalna, a delumno na analogna transmisija

Prvata generacija (1G) na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
paketen prenos na podatoci
* prenos so preklopuvanje linii i vospostavuvanje vrska


Vtorata generacija (2G) na bezzicni komunikacii koristi:
analogni tehnologii
* digitalni tehnologii
siroko pojasni tehnologii

Vtorata generacija (2G) na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
* digitalna transmisija
analogna transmisija
delumno na digitalna, a delumno na analogna transmisija

Vtorata generacija (2G) na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
paketen prenos na podatoci
* prenos so preklopuvanje linii i vospostavuvanje vrska


Koja 2.5G tehnologija e nadgradba na GSM?
UMTS
EDGE
* GPRS

Koja 2.5G tehnologija e nadgradba na GSM so CDMA metod na pristap?
UMTS
* EDGE
GPRS

Koi 2.5G sistemi se primeneti vo Evropa?
Cellular Digital Packet Data (CDPD)
* General Packet Radio Service (GPRS)

Koi 2.5G sistemi se primeneti vo Amerika?
* Cellular Digital Packet Data (CDPD)
General Packet Radio Service (GPRS)

Koi sistemi se prosiruvanje na GSM?
Cellular Digital Packet Data (CDPD)
* General Packet Radio Service (GPRS)

Koi sistemi se prosiruvanje na AMPS?
* Cellular Digital Packet Data (CDPD)
General Packet Radio Service (GPRS)


Generacijata 2.5G na bezzicni komunikacii koristi:
analogni tehnologii
* digitalni tehnologii
siroko pojasni tehnologii

Generacijata 2.5G na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
* digitalna transmisija
analogna transmisija
delumno na digitalna, a delumno na analogna transmisija

Generacijata 2.5G na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
* paketen prenos na podatoci
prenos so preklopuvanje linii i vospostavuvanje vrska


Novinite koi gi nudi 3G se
* video telefonija
* video striming
SLIP povrzuvanje
SMS

Koja 3G tehnologija e nadgradba na GSM?
* UMTS
EDGE
GPRS

Tretata generacija (3G) na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
* digitalna transmisija
analogna transmisija
delumno na digitalna, a delumno na analogna transmisija

Tretata generacija (3G) na bezzicni komunikacii koristi sistemi zasnovani na:
* paketen prenos na podatoci
prenos so preklopuvanje linii i vospostavuvanje vrska



Koi analogni tehnologii se koristat za realizacija na bezzicni mrezi?
* The Advanced Mobile Phone Service (AMPS)
* The Total Access Communication System (TACS)
Time Division Multiple Access (TDMA)
Code Division Multiple Access (CDMA)
Personal Digital Cellular (PDC)

Koj metod na pristap se koristi kaj prvata generacija (1G) tehnologii za bezzicni komunikacii?
* Frequency Division Multiple Access (FDMA)
Time Division Multiple Access (TDMA)
Code Division Multiple Access (CDMA)
* Personal Digital Cellular (PDC)
Domain Division Multiple Access (DDMA)

Koj metod na pristap se koristi kaj vtorata generacija (2G) tehnologii za bezzicni komunikacii?
* Time Division Multiple Access (TDMA)
Frequency Division Multiple Access (FDMA)
* Code Division Multiple Access (CDMA)
* Personal Digital Cellular (PDC)
Domain Division Multiple Access (DDMA)

Koj metod na pristap se koristi kaj tretata generacija (3G) tehnologii za bezzicni komunikacii?
* Time Division Multiple Access (TDMA)
Frequency Division Multiple Access (FDMA)
* Code Division Multiple Access (CDMA)
Personal Digital Cellular (PDC)
Domain Division Multiple Access (DDMA)


Bezzicnite mrezi sto se realiziraat so radio branovi se podeleni na kelii taka sto:
* sekoja kelija koristi razlicna frekvencija od svoite sosedni
sekoja kelija koristi ista frekvencija so svoite sosedni

Dali pogolem broj kelii so pomali predavateli nudi pogolem broj istovremeni vrski so bezzicnite mobilni korisnici?
* da
ne e definirano
ne

Dali pomal broj kelii so pogolemi predavateli nudi pogolem broj istovremeni vrski so bezzicnite mobilni korisnici?
da
ne e definirano
* ne

Digitalnata bezzicna komunikacija vo keliite na celularnata mreza se odviva preku:
* elektromagnetni branovi
protok na elektricna struja
nasoceno dvizenje na elektroni niz provodnici


Od koi komponenti se sostoi edna kelija vo sistemot na mobilna telefonija?
* Base Station Transceiver (BST)
Mobile Switching Centre (MSC)
* Base Station Controller (BSC)
Mobile Station Controller (MSC)
Mobile Station Centre (MSC)
Base Station Receiver (BSR)
Base Station Transmitter (BST)

Od koi komponenti se sostoi centarot na mobilnata telefonija sto komunicira so baznite stanici?
Base Station Transceiver (BST)
* Mobile Switching Centre (MSC)
Base Station Controller (BSC)
Mobile Station Controller (MSC)
Mobile Station Centre (MSC)
Base Station Receiver (BSR)
Base Station Transmitter (BST)

So koj ured se izveduva preklopuvanje na mobilnata kon
* Mobile Switching Centre (MSC)
Base Station Controller (BSC)
Base Station Transceiver (BST)
Public Switched Telephone Network (PSTN)
Mobile Station Controller (MSC)
Mobile Station Centre (MSC)
Base Station Receiver (BSR)


Upravuvanjeto so korisnicite vo mobilnata telefonija se izveduva so
* distribuirana baza na podatoci HLR i VLR
protokol za pozdravuvanje pri vospostavuvanje komunikacija
javnata zicana telefonska mreza PSTN

So koj ured se vodi evidencija za aktivnostite na pretplatnicite na mobilnata telefonija?
Mobile Switching Centre (MSC)
Base Station Controller (BSC)
Visiting Location Register
* Home Location Register
Base Station Transceiver (BST)
Public Switched Telephone Network (PSTN)
Mobile Station Controller (MSC)

So koj ured se vodi evidencija za roaming aktivnostite na pretplatnicite na mobilnata telefonija?
Mobile Switching Centre (MSC)
Base Station Controller (BSC)
* Visiting Location Register
Home Location Register
Base Station Transceiver (BST)
Public Switched Telephone Network (PSTN)
Mobile Station Controller (MSC)

VLR e kratenka od:
* Visiting Location Register
Very Large Register
Valuable Lucrative Register

HLR e kratenka od:
* Home Location Register
High Latency Register
High Location Register
Home Latency Register



Bluetooth e
* bezzicna tehnologija
zicana tehnologija
tehnologija na infracrveni zraci

Tehnologijata Bluetooth ovozmozuva bezzicen transfer na
* zvuk
* podatoci
* sliki
Internet

Maksimalniot domet na Bluetooth e
* 10 metri
30 metri
50 metri

Maksimalnata brzina za prenos na podatoci so Bluetooth e
* 1 Mbps
100 Mbps
1 Kbps
100 Kbps
1 Gbps
100 Gbps


Kakov tip na fizicki prenos na podatoci ili link postoi pomegju Bluetooth edinicite?
* sinhron
* asinhron
seriska
paralelna

Kolekcija od povrzani Bluetooth uredi se narekuva
* pikonet
pakonet
intranet
Bluetooth net

Bluetooth tehnologijata e verzija na IEEE 802 standardite nareceni
* “Pico net”
“Pica net”
“Rico net”
“Rico net”
“Bluetooth net”

Kaj bezzicniot LAN poimot “hotspots” oznacuva
mesto otvoreno za javnosta od kade sto moze besplatno da se vrti na hotline
* mesto otvoreno za javnosta kade sto e dostapen bezzicniot internet
mesto kade sto se nudi brz bezzicen Internet


Bluetooth e tehnologija specijalno dizajnirana za da go poddrzi konceptot na
* mobilnata PAN tehnologija
mobilnata telefonija
bezzicni LAN mrezi

Bluetooth tehnologijata vklucuva hardver:
* vo forma na radio antena
* radio frekventna (RF) tehnologija
vo forma na sobna antena
video frekventen (RF) tehnologija

Bluetooth tehnologijata se bazira na
* 802.11 mrezni standardi
802.3 mrezni standardi
802.5 mrezni standardi

Bluetooth osposobenite uredi ovozmozuvaat hardver i softver za
* bezzicni komunikacii
* personalni mrezi
mobilna telefonija


Piconet e:
* mala ad hoc mreza
* mreza od Bluetooth osposobeni uredi
golema ad hoc mreza
mreza za bezzicen LAN

Pico net topologijata na gospodar-sluga nalikuva na:
* zvezdesta mreza
mesh mreza
magistrala

Scatternet mrezata
* ne poddrzuva call-forward procedura
poddrzuva call-forward procedura



Wap e siroko koristen i prifaten standardiziran protokol dizajniran za da ovozmozi
* razlicni tipovi na bezzicni uredi da komuniciraat i pristapat na Internet
razlicni tipovi na mobilni uredi da komuniciraat i pristapat na Internet
razlicni tipovi na bezzicni uredi da komuniciraat megjusebno
razlicni tipovi na mobilni uredi da komuniciraat megjusebno

Sto e tocno?
* Wap e standard specificiran od dadena kompanija i moze da se koristi od mobilnite uredi koi go podrzuvaat
Wap e standard specificiran od forum i e patentiran samo kaj odreden broj kompanii

Wap e menadziran i nadgleduvan od :
* Wap forum
Web forum
IBM
Nokia
Ericcson
Microsoft


WAP se koristi kaj mobilnite uredi za:
pobrz pristap do Internet
programiranje na mobilni uredi
pristap do mobilnite uredi
* pristap do servisi na Internet

Dali e mozno povrzuvanje na Internet ako mobilniot telefon nema podrska za WAP?
* da
ne e definirano
ne

Podatocite koisto se naogjaat na serverite i koisto se
* WML
WAP Language
HTML
Wbasic
UML
HTTP
WHttp

WAP stranicite se kreiraat so specijalen jazik :
* WML
WAP Language
HTML
Wbasic
WHttp


Pri kreiranje na edna aplikacija za mobilni uredi se preporacuva da se namali upotrebata na
* Sliki
* Animacii
* Zvuci
* Filmovi
Tekst

Pri kreiranje na edna aplikacija za mobilni uredi osobeno se preporacuva da se namali goleminata i kvantitetot na
* slikite
tekstot
zvukot

Pri kreiranje na edna aplikacija za mobilni uredi osobeno se preporacuva da se namali kolicestvoto na informacii
* koi gi vnesuva korisnikot
koi ke se prikazuvaat na mobilniot ured
koi ke se prenesuvaat preku mobilnata mreza


Sto e WAP?
Wide application protocol
Wire application protocol
* Wireless application protocol

WAP e
servis
* protokol
programski jazik
skriptiracki jazik
oznacuvacki jazik

WISP e
* Wireless Internet Sevice Provider
Wireless Internet Service Protocol
Wireless Internet System Protocol

WML e
servis
protokol
programski jazik
skriptiracki jazik
* oznacuvacki jazik



Arhitekturata na WAP se sostoi od poveke
* nivoa
UML dijagrami
bezzicni uredi
povrzuvanje so zicani uredi

WAP arhitekturnite standardi se odnesuvaat na
* mrezni protokoli
* bezbednost na komuikacija
* okolina od softverskite aplikacii
tipot na mobilniot ured
vidot na aplikaciite

Razmenata na informacii megju logickite sloevi od WAP arhitekturata se:
* odnesuva na razmena na podatoci vo kompjuterot
realizira kako Web servis
odviva vo bezzicna okolina

WAP nivoata operiraat na:
* klientska strana
administratorska strana
* serverska strana


WAP se sostoi od slednite nivoa:
* Wireless Application Environment (WAE)
* Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Telephony Applications (WTA)
* Wireless Transaction Protocol (WTP)
* Transport Layer (TL)

Koe nivo se naogja na vrvot na WAP arhitekturata?
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo se naogja na dnoto na WAP arhitekturata?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
* Transport Layer (TL)


Koe nivo e mesto kade softverskata aplikacija prezentira informacii vo WAP arhitekturata?
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata e zadolzeno da komunicira direktno so krajniot korisnik?
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata poddrzuva razlicni servisni
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)
Wireless Telephony Applications (WTA)

Koe nivo od WAP arhitekturata poddrzuva razvoj na softverski aplikacii so opisuvacki jazik za WAP mobilnite uredi?
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)
Wireless Telephony Applications (WTA)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva razvoj na
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)


Koe nivo od WAP arhitekturata ja kontrolira vrskata server-klient?
Wireless Application Environment (WAE)
* Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ja ostvaruva vrskata so aplikativnoto nivo i preostanatite nivoa?
Wireless Application Environment (WAE)
* Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata obezbeduva osnovni mrezni protokoli za ostvaruvanje na komunikacija so TCP/IP?
Wireless Application Environment (WAE)
* Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata dozvoluva na WAP proxy serverot da gi povrze klientot so standardniot HTTP server?
Wireless Application Environment (WAE)
* Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)


Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva obicniot Web server da objavi sodrzina na klientot?
Wireless Application Environment (WAE)
* Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva potvrda na priem i razmena na informacija?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
* Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva kontrola na ispratenite i primenite poraki?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
* Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva funkcii na transport na porakite?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
* Transport Layer (TL)

Vo slucaj WAP arhitekturata da ne ovozmozuva implementacija na IP se koristi?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Markup Language (WML)
* Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koj protokol se koristi vo WAP arhitekturata za bezzicen transport na poraki?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Markup Language (WML)
* Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

So koj protokol se signaliziraat greski bezzicen transport na poraki vo WAP arhitekturata za?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
* Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Za funkcioniranje na WDP:
se ostvaruva liniski prenos
se vospostavuva vrska
* se ostvaruva paketen prenos
* ne se vospostavuva vrska


Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva zastita na komunikacijata?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva bezbeden prenos po bezzicen pat?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva integritet na porakite?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva funkcii na avtentikacija?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva integriranje so PKI infrastruktura?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)

Koe nivo od WAP arhitekturata ovozmozuva upotreba na zastitni mehanizmi so javni klucevi?
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
* Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Control Message Protocol (WCMP)
Wireless Datagram Protocol (WDP)
Wireless Telephony Applications (WTA)
Wireless Markup Language (WML)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (TL)


TCP/IP i WAP sloevite, tesno korespondiraat so sloevite od:
* OSI
PDA
UDP
WAP gateway
WISP

Koj ja ostvaruva funkcijata na preveduvanje na WAP arhitekturata kon TCP/IP?
OSI
PDA
UDP
WISP
* WAP gateway



Poradi koi pricini e sozdaden WML
* mala propusna mok za bezzicni komunikacii
* mal ekran i slaba rezolucija na mobilnite uredi
* ogranicena potrosuvacka na energija kaj mobilite uredi
* mala memorija na mobilite uredi
golema cena za povrzuvanje so Internet
robustnosta na kodot sozdaden so HTML

WML kodot se prenesuva preku
* WAP gateway
WML gateway
WAP server
WML server
HTML gateway
HTML server

xHTML kodot se prenesuva preku
* WAP gateway
WML gateway
WAP server
WML server
HTML gateway
HTML server

Osnovnata namena na WML e da se koristi kaj
* mobilni uredi
personalni kompjuteri
WEB servisi


Sodrzinata na WML i na WML Script pri prenos kon mobilniot ured se prenesuva vo
* binaren format
tekstualen format

Sodrzinata na xHTML pri prenos kon mobilniot ured se prenesuva vo
binaren format
* tekstualen format

Mikro-prelistuvacite kaj mobilnite uredi koi poddrzuvaat WAP standard, mozat da prikazat:
* WML sodrzini
* xHTML sodrzini
HTML sodrzini

xHTML se preferira poradi:
* slicnosta so HTML
prifakanjeto od strana na iMode vo Japonija
prifakanjeto od strana na WAP vo Evropa


Koj WML element se koristi za da se sozdade lista?
* select
option
set var
input

Koj WML element se koristi za da se definiraat elementi na nizata?
select
* option
set var
input

Koj WML element se koristi za da se dodeli vrednost na promenliva?
select
option
* set var
input

Koj WML element se koristi za da se kreira objekt za vnesuvanje na alfa numericki tekst?
select
option
set var
* input


Sekoj WML dokument moze da sodrzi:
* „spil” karti
mnozestvo na WAP stranici
HTML kod

Do kolku bajti binaren kod se ograniceni spilovite kaj WAP ?
* 1000

Najmalata i najosnovnata adresibilna WML komponenta e:
* karta
spil
dokument

WML programite obezbeduvaat?
* navigacija megju kartite vo spilot
* obrabotoka na nastani dodeka se prikazuva odredena karta vo spilot
iniciranje nastani od korinicite
vospostavuvanje govorna komunikacija so korisnik

Pragmite vo ramkite na WML se definiraat:
* so klucniot zbor use
* pred da se definiraat bilo koi funkcii
kako zasebna karta vo spilot

Pragmite vo ramkite na WML se koristat za:
* specifikacija na meta-informacii
obrabotka na nastani
navigacija megju kartite vo spilot

Koi od slednive elementi i atributi sto se naogjaat vo vo
* access
* path
* domain
myACCESS


Koi WML nastani moze da se obrabotuvaat dodeka se prikazuva odredena karta vo spilot?
nastani inicirani od operativniot sistem
* nastani inicirani od korisnicite
nastani inicirani od mobilnata mreza

Koj e zadolzen za obrabotka na nastanite dodeka se prikazuva odredena karta vo spilot?
* mikro-prelistuvacot na mobilniot ured
operatorot na mobilnata mreza
centarot za preklopuvanje mobilni komunikacii

Sopstvenite nastani kaj WML se predizvikuvaat od
* od definicija na razlicnite WML elementi
od razlicnite akcii na korisnikot


Atributot ontimer moze da bide iskoristen za prefrluvanje kon specificna URL strana otkako ke izmine brojacot
* Da
Ne

Istorijata na mikro-prelistuvacot moze da se izbrise
* so ispraznuvanje na stekot
* koristenje na atributot newcontext
koristenje na atributot noop
koristenje na elementot empty

Ako atributot newcontext se postavi na vrednost ‘true’ togas:
* kartata ke se tretira kako da e prva karta vo stekot
* korisnikot nema da bide vo moznost da se dvizi nanazad od taa karta preku stekot
kartata ke se tretira kako da e posledna karta vo stekot
korisnikot ke moze da se dvizi nanazad od taa karta preku stekot



Vo ramkite na WML promenlivite se deklariraat so elementot:
* var
function
pragma
wapVAR

Vo ramkite na WML nad promenlivite moze da se izveduvaat a toa se:
* aritmeticki operacii
* logicki operacii
* operacii na bit_nivo
* operacii za dodeluvanje
* operacii za sporeduvanje
operacii za pomestuvanje
obrabotka na nastani

Vo ramkite na WML, funkciite gi imaat slednite karakteristiki:
* imaat sintaksa kako funkciite vo Java, C, C++
se povikuvaat posle znakot “#”
se definiraat so klucniot zbor function

Vo ramkite na WML, funkciite za da mozat da se povikuvaat od drugi WML dokumenti treba da bidat definirani kako:
* nadvoresni so klucniot zbor (extern)
dopolnitelni so klucniot zbor (additional)


WML i WML Script go obezbeduvaat
* aplikaciskoto nivo na bezbednost
hardversko nivo na bezbednost
prezentazisko nivo na bezbednost
ne obezbeduvaat bezbednost

WML Script obrabotuva:
* promenlivi
* funkcii
* pragmi
WML dokumenti

Sekoja komanda kaj WML Script zavrsuva so:
* “;”
“/”
“\”
“,”

Dali WML Script razlikuva golemi i mali bukvi?
* da
ne

Koi se standardni biblioteki od funkcii vo WML?
* Dialog
* String
* Lang
* Float
* WMLBrowser
* URL
RMI
Protocol


WML Script sodrzi:
* if – else naredba
* while – loop naredba
* for naredba
* return
exit
jump
goto

Sintaksata na for naredbata kaj WML e:
* for (initialize, test, increment)
for (initialize, increment, limit)
for (test, increment)
for (increment, limit)

So koja WML Script naredba se vraka vrednost kaj povikuvacot?
* return
break
continue
value
output

So koja WML Script naredba moze da se izleze od jamka?
return
* break
* continue
value
output




Kriptografija e naucna oblast koja sto se zanimava so aspekti na bezbednost na
* komunikaciite
* informaciite
algoritmite
klucevite

Proces na kriptiranje e
* menuvanje na prvobitnata sodrzina na informacijata
vrakanje na prvobitnata sodrzina na informacijata
postavuvanje na kriptogrami vo originalnata poraka

Proces na dekriptiranje e
* vrakanje na prvobitnata sodrzina na informacijata
postavuvanje na kriptogrami vo originalnata poraka
menuvanje na prvobitnata sodrzina na informacijata

Kakvi informacii sodrzi porakata po kriptiranje
* razlicni
isti
ne e bitno

Proces na sifriranje e
* menuvanje na prvobitnata sodrzina na informacijata
vrakanje na prvobitnata sodrzina na informacijata
postavuvanje na kriptogrami vo originalnata poraka

Proces na desifriranje e
* vrakanje na prvobitnata sodrzina na informacijata
postavuvanje na kriptogrami vo originalnata poraka
menuvanje na prvobitnata sodrzina na informacijata


Sifriranjeto vo odnos na kriptiranjeto e
* nudi pomalku moznosti za bezbednost
nudi poveke moznosti za bezbednost
sinonim

Kriptiranjeto vo odnos na sifriranjeto e
nudi pomalku moznosti za bezbednost
* nudi poveke moznosti za bezbednost
sinonim

Sprotivno na kriptiranjeto e
* dekriptiranjeto
sifriranjeto
desifriranjeto

Sprotivno na dekriptiranjeto e
* kriptiranjeto
sifriranjeto
desifriranjeto

Sprotivno na sifriranjeto e
dekriptiranjeto
kriptiranjeto
* desifriranjeto

Sprotivno na desifriranjeto e
dekriptiranjeto
kriptiranjeto
* sifriranjeto

Poimot za sifriranje oznacuva deka dadena poraka ke se izmeni vo druga so upotreba na
* sifra
algoritam za sifriranje
algoritam za kriptiranje
kriptogram

Poimot za kriptiranje oznacuva deka dadena poraka ke se izmeni vo druga so upotreba na
sifra
algoritam za sifriranje
kriptogram
* algoritam za kriptiranje


Algoritmi za kriptiranje moze da bidat:
* simetricni
* asimetricni
sifriranje
desifriranje

Simetricnite algoritmi za kriptiranje se realiziraat so pomos na simetricni
* klucevi
sifri
kriptogrami

Isprakacot i primacot kaj simetricnite algoritmi za kriptiranje poseduvaat simetricni
* klucevi
sifri
kriptogrami

Isprakacot i primacot kaj simetricnite algoritmi za kriptiranje poseduvaat
* kluc
privaten kluc
javen kluc
sifra
kriptogram

Isprakacot i primacot kaj asimetricnite algoritmi za kriptiranje poseduvaat simetricni
* klucevi
sifri
kriptogrami

Isprakacot i primacot kaj asimetricnite algoritmi za kriptiranje poseduvaat
kluc
* privaten kluc
* javen kluc
sifra
kriptogram

Sto pravi isprakacot na porakata?
* kriptira
dekriptira
* sifrira
desifrira

Sto pravi primacot na porakata?
kriptira
* dekriptira
sifrira
* desifrira


Primacot na porakata kaj simetricni algoritmi mora da poseduva
* simetricen kluc za dekriptiranje
simetricen kluc za kriptiranje
sifra za dekriptiranje
sifra za kriptiranje
algoritam za desifriranje
algoritam za sifriranje

Isprakacot na porakata kaj simetricni algoritmi mora da poseduva
simetricen kluc za dekriptiranje
* simetricen kluc za kriptiranje
sifra za dekriptiranje
sifra za kriptiranje
algoritam za desifriranje
algoritam za sifriranje

Isprakacot na porakata kaj asimetricni algoritmi mora da poseduva
javen kluc na primacot za dekriptiranje
* javen kluc na primacot za kriptiranje
privaten kluc na primacot za dekriptiranje
privaten kluc na primacot za kriptiranje
sifra na primacot za dekriptiranje
sifrana primacot za kriptiranje
algoritam na primacot za desifriranje
algoritam na primacot za sifriranje

Porakata na isprakacot ke moze da ja dekriptiraat porakata onie primaci sto go poseduvaat
* javniot kluc na isprakacot
javniot kluc na primacot
privatniot kluc na isprakacot
* privatniot kluc na primacot

Isprakacot ke moze da kriptira porakata samo kon onie za koj toj go poseduva
javniot kluc na isprakacot
* javniot kluc na primacot
* privatniot kluc na isprakacot
privatniot kluc na primacot

Algoritmot za kriptiranje zasnovan na simetricniot kluc e pogoden za komunikacija od tipot
* 1 isprakac kon 1 primac
1 isprakac mnogu primaci
mnogu isprakaci 1 primac
mnogu isprakaci mnogu primaci

Algoritmot za kriptiranje zasnovan na asimetricni klucevi e pogoden za komunikacija od tipot
1 isprakac kon 1 primac
* 1 isprakac mnogu primaci
mnogu isprakaci 1 primac
mnogu isprakaci mnogu primaci

Aspekti na sigurnost kaj Internet opfakaat:
* prislusuvanje na komunikacija
* zastita na vnatresni mrezi
* ogranicenost na pristap za klasa na korisnici
* virusi
algoritmi za kriptiranje
skripti za izbeduvanje kaj WEB browser-ite Posetuvanje bezbedni WEB serveri



Bezbednost na komunikacija moze da se obezbedi so protokolot:
html
http
ftp
* ssl
telnet

Protokolot za sigurnosna komunikacija e SSL
* Secure Sockets Layer
Social Sequrity Level
Secure Sockets Level
Severe Sequrity Layer
Severe Sequrity Level

SSL protokolot vo odnos na protokolot za prenos na hiper-tekstovi http se naogja na
* isto nivo
edno nivo povisoko
edno nivo ponisko

SSL protokolot vo odnos na TCP/IP protokolot se naogja na
isto nivo
* edno nivo povisoko
edno nivo ponisko

Kaj SSL protokolot podatocite gi kriptiraat
* WEB serverite
klientite
* WEB browser-ite
operativniot sistem

Kaj SSL protokolot podatocite gi dekriptiraat
* WEB serverite
klientite
* WEB browser-ite
operativniot sistem


Dali site informacii postaveni na Internet serverite se javno dostapni?
da
ne
* nekoi da, nekoi ne

Dali moze da se ogranici pristapot za klasa na korisnici?
* da
ne
ne e definirano

Ogranicuvanjeto na pristapot za klasa na korisnici se ostvaruva
* kaj WEB browser-ite
preku ognen zid
kaj WEB serverite
so koristenje na SSL protokolot

Klasata na korisnici za koi se ogranicuva delumno pristapot kon Internet se:
* deca
roditeli
postari lica

Dali site datoteki sto moze da se prezemat od Internet se bezbedni od virusi?
da
* ne
ne e definirano


Bezbedni WEB serveri se onie koi sto
* vgraduvaat protokoli za bezbedna komunikacija
* obezbeduvaat bezbedni informacii
* obezbeduvaat datoteki bez virusi
obezbeduvaat ognen zid

Kako se prepoznava koj server ima moznost da bide bezbeden?
* spored protokolot
spored goleminata na datotekite
spored Internet adresata

Dali postojat primeri za WEB server so ista Internet adresa no da obezbeduva i bezbedna i nebezbedna komunikacija?
* da
ne
ne e definirano

Sto se slucuva koga so WEB browser-ot ke se pristapi kon bezbeden WEB server?
* ke dobieme poraka deka sakame da ispratime informacija na bezbeden WEB server
ke se startuva ogneniot zid
ke se aktivira anitivirus programa

Sto pisuva vo porakata od bezbedniot WEB server?
* informacijata ke bide kriptirana
informacijata ke bide proverena i zadrzana od ogneniot zid
informacijata ke bide proverena za postoenje na virusi

Koj odlucuva dali da se prodolzi so bezbedna komunikacija?
* korisnikot
ogneniot zid
WEB browser-ot
WEB serverot

Za prodolzuvanje so bezbedna komunikacija korisnikot kliknuva nad kopceto
* Continue
Back
Go On
Exit
Quit


Koi od slednite protokoli se odnesuvaat na bezbedna komunikacija?
http
* https
ftp
telnet
TCP/IP
UDP

Ako vo URL pred Internet adresata se ispisuva http:// togas se raboti za
bezbedna komunikacija
* nebezbedna komunikacija
komunikacija za koja ne moze da se odredi tipot na sigurnosta

Ako vo URL pred Internet adresata se ispisuva https:// togas se raboti za
* bezbedna komunikacija
nebezbedna komunikacija
komunikacija za koja ne moze da se odredi tipot na sigurnosta

Ako vo URL pred Internet adresata se ispisuva ftp:// togas se raboti za
bezbedna komunikacija
* nebezbedna komunikacija
komunikacija za koja ne moze da se odredi tipot na sigurnosta

Koga se koristi https:// kaj WEB browser-ot
* se prikazuva znak za bezbedna komunikacija
ne se prikazuva znak za bezbedna komunikacija
ne se znae dali postoi bezbedna komunikacija

Koga se koristi http:// kaj WEB browser-ot
se prikazuva znak za bezbedna komunikacija
* ne se prikazuva znak za bezbedna komunikacija
ne se znae dali postoi bezbedna komunikacija

Koga se koristi ftp:// kaj WEB browser-ot
se prikazuva znak za bezbedna komunikacija
* ne se prikazuva znak za bezbedna komunikacija
ne se znae dali postoi bezbedna komunikacija Digitalni sertifikati



Proverkata za bezbednost na komunikacijata ja pravi
korisnikot
ogneniot zid
* WEB browser-ot
WEB serverot

Bezbednosta na komunikacijata ja definiraat
korisnikot
ogneniot zid
* WEB browser-ot
* WEB serverot

Bezbednosta na komunikacijata ja definiraat
* parametrite na komunikacija
* algoritmite za kriptiranje
ogneniot zid
programata za zastita od virusi

Sertifikatot za sigurnost kaj bezbednite WEB serveri go izdava
* avtoritet za izdavanje na sertifikati
kompanijata koja go poseduva bezbedniot WEB server
vladata na drzavata kade se naogja bezbedniot WEB server

Sertifikatot za sigurnost sodrzi informacija za
* kompanijata sto go poseduva WEB serverot
* datumot koga e izdaden sertifikatot
* periodot za koj sertifikatot vazi
lista na virusi za koj e proverena kompanijata
tipot na ogneniot zid koj e postaven kaj WEB serverot

Avtoritet za izdavanje sertifikati e
* kompanija naznacena od Vladata na drzavata
kompanija koja poseduva bezbeden WEB server
kompanija koja proveruva dali izdadenite sertifikati se vazecki

Avtoritet za izdavanje sertifikati e
* kompanija
algoritam
kompjuterski sistem
Internet server


Kako korisnicite vrsat proverka dali WEB serverot e bezbeden?
* preku sertifikat za sigurnost
preku algoritam za kriptiranje
preku protokol za bezbedna komunikacija
preku programa za zastita od virusi

Koga korisnicite vrsat proverka dali WEB serverot e bezbeden go zemaat sertifikatot za sigurnost od
avtoritetot za izdavanje sertifikati
* kompanijata koja go poseduva WEB serverot
WEB browser-ot

Korisnicite ja proveruvaat verodostojnosta na sertifikatot za sigurnost na WEB serverot kaj
* avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
WEB browser-ot

Postapkata na zemanje i proverka na sertifikatot na sigurnost kaj korisnikot se izveduva vo odnos na WEB browser-ot
* transparentno
so znaenje na korisnikot
so specijalna dozvola na ogneniot zid

Koj ja izveduva postapkata za zemanje i proverka na sertifikatot za sigurnost?
avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
* WEB browser-ot

WEB serverot e dolzen sertifikatot za sigurnost da ja predade na
avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
* WEB browser-ot

Sertifikatot za sigurnost na WEB serverot moze da se proveri kaj
* avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
WEB browser-ot

Koj ja izveduva postapkata za zemanje na sertifikatot za sigurnost za ostvaruvanje na komunikacija?
avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
* WEB browser-ot

Koj ja izveduva postapkata za proverka na sertifikatot za sigurnost za ostvaruvanje na komunikacija?
avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
* WEB browser-ot


Sertifikatot za sigurnost zapisuva informacija za
* Internet adresata na WEB serverot
* avtoritetot sto go izdal sertifikatot
* seriski broj na sertifikatot
potvrda deka sodrzinata na dokumentot nema virusi
potvrda deka e postaven ognen zid kaj WEB serverot

Sertifikatot za sigurnost zapisuva informacija za
* algoritam za kriptiranje
* javen kluc za kriptiranje
* privaten kluc za kriptiranje
simetricen kluc za kriptiranje

Sertifikatot za sigurnost sto WEB serverot go dava na WEB browser-ot sodrzi
* algoritam za kriptiranje
* javen kluc za kriptiranje
privaten kluc za kriptiranje
simetricen kluc za kriptiranje

Sto se slucuva ako dobieniot sertifikat ne gi potvrdi
* korisnikot odlucuva dali da prodolzi so komunikacija
WEB serverot odlucuva dali da prodolzi so komunikacija
WEB browser-ot odlucuva dali da prodolzi so komunikacija

Dali korisnikot se izvestuva deka dobieniot sertifikat ne
* da
ne
ne e definirano

Dali e mozno da se pogledaat detalite na sertifikatot na sigurnost?
* da
ne
ne e definirano

Detalite na sertifikatot za bezbeden WEB server moze da se pogledaat kaj Netscape Navigator-ot vo menito so ime
* Document Info
File Save
Document File
Document Properties
File Properties

Detalite na sertifikatot za bezbeden WEB server moze da se pogledaat kaj Internet Explorer vo menito so ime
* File Properties
Document Info
File Save
Document File
Document Properties


Dali korisnikot odnosno klientot na Internet moze da ima sopstven sertifikat?
* da
ne
ne e definirano

Sopstveniot sertifikat pretstavuva
* digitalna identifikacija na korisnikot
potvrda deka nabaveniot softver e licenciran
potvrda deka korisnikot koristi softver za zastita od virusi
digitalna identifikacija na Internet provajderot

Sopstveniot sertifikat e potreben na
avtoritetot za izdavanje sertifikati
* kompanijata koja go poseduva WEB serverot
WEB browser-ot

Koj go dava sopstveniot sertifikat na korisnikot koga WEB serverot ke go pobara?
avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
* WEB browser-ot

WEB serverot go proveruva sopstveniot sertifikat na korisnikot kaj
* avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
WEB browser-ot

Koj izdava sopstveni sertifikati?
* avtoritetot za izdavanje sertifikati
kompanijata koja go poseduva WEB serverot
WEB browser-ot


Klasata 1 na digitalni sertifikati go snabduva korisnikot so
* specificno ime
* e-mail adresa
dopolnitelni informacii za identitetot na korisnikot

Klasata 1 na digitalni sertifikati se upotrebuva za
* osnovna identifikacija
* bezbednost pri isprakanje na elektronski poraki
zgolemena bezbednost pri prenos na poraki
zastita od virusi
ogranicen pristap na klasa na korisnici
ognen zid

Za klasata 1 na digitalni sertifikati voobicaeno se zamenuvaat site
* lozinki
korisnicki iminja
parametri na prenos

Za klasata 1 na digitalni sertifikati voobicaeno se ovozmozuvaat
* registracii na site bezbedni WEB serveri
registracii na site nebezbedni WEB serveri
zastita od virusi
ognen zid
ogranicuvanje na pristap

Klasata 2 na digitalni sertifikati go snabduva korisnikot so
* dopolnitelni informacii za identitetot na korisnikot
registracija na domen
programa za zastita od virusi
programa za kriptiranje

Klasata 2 na digitalni sertifikati se upotrebuva za
* zgolemena bezbednost pri prenos na poraki
* osnovna identifikacija
* bezbednost pri isprakanje na elektronski poraki
zastita od virusi
ogranicen pristap na klasa na korisnici
ognen zid

Za klasata 2 na digitalni sertifikati voobicaeno se zamenuvaat site
* lozinki
korisnicki iminja
parametri na prenos

Za klasata 2 na digitalni sertifikati voobicaeno se ovozmozuvaat
* registracii na site bezbedni WEB serveri
registracii na site nebezbedni WEB serveri
zastita od virusi
ognen zid
ogranicuvanje na pristap


Digitalni sertifikati se
* digitalna identifikacija
* sertifikat za bezbednost
potvrda za digitalen prenos
potvrda za poseduvanje programa za zastita od virusi
potvrda za poseduvanje ognen zid

Kako avtoritetot dodeluva digitalni sertifikati?
* ako se popolni baranjeto za izdavanje sertifikat
ako vladata odluci deka korisnikot treba da ima sertifikat
ako pobara WEB browser-ot
ako pobara WEB serverot

Za da se dobie digitalen sertifikat korisnikot pritiska na kopceto
* Request an ID
Issue a Licence
Digital Certificate Authority

Kako korisnikot gi koristi informaciite od sopstveniot digitalen sertifikat?
* gi postavuva dobienite informacii vo WEB browser-ot
gi zapisuva vo operativniot sistem na kompjuterot
gi smestuva vo programata za kriptiranje

Digitalniot sertifikat poseduva
* digitalen personalen identifikaciski broj PIN
* privaten kluc
* javen kluc
simetricen kluc

PIN oznacuva
* Personal Identification Number
Private Identity Number
Personal Image Number
Private Image Number

Nivoto na bezbednost kaj korisnikot so digitalen sertifikat se definira vo ramkite na
* WEB browser-ot
WEB serverot
protokolot Programi za kriptiranje



Programi za kriptiranje proizveduvaat
* PGP
Adobe
TNT
Metro Goldwin Mayer
Symantec

Sto oznacuva PGP?
* Pretty Good Privacy
Part Global Privacy
Pretty Global Privacy
Part Good Privacy

Programite za kriptiranje funkcioniraat na takov nacin sto po nivnoto startuvanje korisnikot dobiva
* mnozestvo na klucevi za kriptiranje
algoritmi za kriptiranje
programa za zastita od virusi
programa za ognen zid

So programite za kriptiranje koga korisnikot ispraka dokument na Internet moze da kriptira
* elektronsko pismo
* informacija
* datoteka
operativen sistem
protokol za komunikacija

Kakvi klucevi za kriptiranje dobiva korisnikot so programata za kriptiranje PGP?
* javen kluc
* privaten kluc
simetricen kluc

Javen kluc za kriptiranje e
* broj
brava
informacija
karticka
oznaka
kod sostaven od znaci i cifri

Privaten kluc za kriptiranje e
* broj
brava
informacija
karticka
oznaka
kod sostaven od znaci i cifri


Koj kluc korisnikot go ispraka do onie so koi sto saka da komunicira?
* javen kluc
privaten kluc
simetricen kluc

Kakov kluc na isprakacot mora da poseduva korisnikot za da ja dekriptira dobienata poraka?
* javen kluc
privaten kluc
simetricen kluc

Kakov kluc mora da poseduva korisnikot za da ja dekriptira dobienata poraka?
javen kluc
* privaten kluc
simetricen kluc

Kakov kluc na primacot mora da poseduva isprakacot za da kriptira poraka?
* javen kluc
privaten kluc
simetricen kluc

Ako nekoj go isprati javniot kluc na poveke prijateli, dali tie ke mozat da gi dekriptiraat site negovi poraki?
da
ne
* da, ako go ima nivniot javen kluc
da, ako go ima nivniot privaten kluc


Za da se kriptira poraka potrebno e
javen kluc na isprakacot
* privaten kluc na isprakacot
* javen kluc na primacot
privaten kluc na primacot

Za da se dekriptira poraka potrebno e
* javen kluc na isprakacot
privaten kluc na isprakacot
javen kluc na primacot
* privaten kluc na primacot

Dali isprakacot mora da go poseduva javniot kluc na primacot za da mu isprati kriptirana poraka?
* da
ne
ne e bitno

Dali isprakacot mora da go poseduva privatniot kluc na primacot za da mu isprati kriptirana poraka?
da
* ne
ne e bitno

Dali primacot mora da go poseduva privatniot kluc na isprakacot za da ja dekriptira negovata kriptirana poraka?
da
* ne
ne e bitno

Dali primacot mora da go poseduva javniot kluc na isprakacot za da ja dekriptira negovata kriptirana poraka?
* da
ne
ne e bitno

Dali za razmena na kriptirani poraki pomegju dva subjekti tie treba da si gi razmenat privatnite klucevi?
da
* ne
ne e bitno

Dali za razmena na kriptirani poraki pomegju dva subjekti tie treba da si gi razmenat javnite klucevi?
* da
ne
ne e bitno


Dali primacot moze da ja dekriptira porakata ako go znae
da
da, ako e kriptirana so javen kluc na primacot
da, ako e kriptirana so privaten kluc na primacot
* ne

Dali primacot moze da ja dekriptira porakata ako go znae
da
* da, ako e kriptirana so javen kluc na primacot
da, ako e kriptirana so privaten kluc na primacot
ne

Dali primacot moze da ja dekriptira porakata ako gi znae i privatniot i javniot kluc na isprakacot?
da
* da, ako e kriptirana so javen kluc na primacot
da, ako e kriptirana so privaten kluc na primacot
ne

Dali primacot moze da ja dekriptira porakata ako ne gi znae privatniot i javniot kluc na isprakacot?
da
da, ako e kriptirana so javen kluc na primacot
da, ako e kriptirana so privaten kluc na primacot
* ne

Dali isprakacot moze da kriptira poraka ako go znae privatniot kluc na primacot, no ne i javniot kluc na primacot?
da
da, ako primacot go znae javniot kluc na isprakacot
da, ako primacot go znae privatniot kluc na isprakacot
* ne

Dali isprakacot moze da kriptira poraka ako go znae javniot kluc na primacot, no ne i privatniot kluc na primacot?
* da
da, ako primacot go znae javniot kluc na isprakacot
da, ako primacot go znae privatniot kluc na isprakacot
ne

Dali primacot moze da ja dekriptira poraka na isprakacot?
* ako go znae javniot kluc na isprakacot
ako go znae privatniot kluc na isprakacot
ne

Dali isprakacot moze da kriptira poraka?
* ako go znae javniot kluc na primacot
ako go znae privatniot kluc na primacot
ne


Neka postojat lica A, B i C koi gi imaat svoite privatni
* A – B
* B – C
* A – C
nikoj

Neka postojat lica A, B i C koi gi imaat svoite privatni
A – B
* B – C
A – C
nikoj

Neka postojat lica A, B i C koi gi imaat svoite privatni
A – B
* B – C
* A – C
nikoj

Neka postojat lica A, B i C koi gi imaat svoite privatni
* A – B
* B – C
* A – C
nikoj

Neka postojat lica A, B i C koi gi imaat svoite privatni
* A – B
* B – C
* A – C
nikoj

Neka postojat lica A, B i C koi gi imaat svoite privatni
* A – B
B – C
A – C
nikoj


Kako se narekuva postapkata na kriptiranje na elektronsko pismo?
* Envelope/Lock
Encrypt
Decrypt
Close

Kriptiranjeto na elektronski pisma se aktivira so kliknuvanje na kopceto
* Envelope/Lock
Encrypt
Decrypt
Close
Continue
Go On

Kriptiranjeto na elektronski pisma e postapka sto se aktivira pri
* isprakanje na elektronsko pismo
priem na elektronsko pismo
pisuvanje na elektronsko pismo
citanje na elektronsko pismo

Dekriptiranjeto na elektronski pisma e postapka sto se aktivira pri
isprakanje na elektronsko pismo
* priem na elektronsko pismo
pisuvanje na elektronsko pismo
citanje na elektronsko pismo

Koga korisnikot moze da go kriptira elektronskoto pismo?
* ako go znae javniot kluc na primacot
ako go znae privatniot kluc na primacot
ne moze da se kriptira elektronsko pismo

Kriptirano pismo moze da ispratime samo do korisnicite sto ni go ispratile svojot
* javen kluc
privaten kluc
simetricen kluc

Za kriptiranje na elektronsko pismo treba
javen kluc na isprakacot
* privaten kluc na isprakacot
* javen kluc na primacot
privaten kluc na primacot

Za dekriptiranje na elektronsko pismo treba
* javen kluc na isprakacot
privaten kluc na isprakacot
javen kluc na primacot
* privaten kluc na primacot Ogranicuvanje na Internet pristap



Kakvi strategii se koristat za zastita na vnatresnata organizacija na kompaniite?
* zacuvanje na informaciite od interen karakter
* zastita od natrapnici
* zastita od neavtorizirano isprakanje informacii
zastita od virusi
sigurnosni protokoli

Ognen zid – FireWall e postapka za zastita od
* natrapnici
* neavtorizirano isprakanje informacii
virusi

Koj moze da go premine ogneniot zid?
* korisnik so dozvola
korisnik so anonimno korisnicko ime
natrapnik

Koj ne moze da go premine ogneniot zid?
korisnik so dozvola
* korisnik so anonimno korisnicko ime
* natrapnik

Ognen zid – FireWall e bariera pomegju mrezata na kompanijata i
* Internet
Intranet
LAN
WAN

Ogneniot zid - FireWall moze da se realizira so
* masinski tehniki
* programski tehniki
specijalna kompjuterska mreza
specijalni signalizaciski uredi


Proxy server e kompjuter server koj gi pribira site informacii sto
* doagjaat od Internet
* se isprakaat kon Internet
soobrakaat niz Internet
soobrakaat niz Intranet

Dali Proxy server moze da bide ognen zid – FireWall?
* da
ne
ne e definirano

Proxy server e kompjuter so programska podrska postaven kako
* ognen zid
programa za zastita od virusi
programa za kriptiranje poraki
protokol za bezbedna komunikacija

Proxy server ima namena da
* sobira poraki
* skladira poraki
proveruva virusi kaj dokumentite
prenasocuva poraki

Proxy server moze da sluzi i kako kes memorija za
* Internet dokumenti
Intranet dokumenti
parametri za protokol
razmena na poraki
lista na aktuelni virusi

Dali dokumentite od Internet se prezemaat od Proxy serverot ako postojat vo negovata kes memorija?
* da
ne, ako se poblisku na Internet
ne, sekogas se prebaruvaat od Internet

Dali Proxy serverot go zabrzuva pristapot kon Internet?
* da
ne, poradi zadrskata za proverka od virusi
ne, poradi drugi pricini
ne, poradi zadrskata zaradi ogneniot zid
ne e definirano

Kako se odnesuva Proxy serverot vo odnos na najcesto posetuvanite WEB stranici?
* go zabrzuva pristapot, bidejki gi ima skladirano vo kes memorijata
go zabavuva pristapot, poradi proverka od virusi
go zabavuva pristapot, poradi zadrskata zaradi ogneniot zid
go zabrzuva pristapot, bidejki gi rutirano patekite od kade da dojdat porakite


Intranet e sinonim za transfer na poraki
* vo ramkite na edna kompanija
od vnatresna kompanija kon Internet
na Internet

Intranet e
* vnatresna LAN mreza
nadvoresna LAN mreza
sinonim za Internet
sprega pomegju Internet i LAN
sprega pomegju Internet i WAN

Dali ako postavam ognen zid ke go odvojam Intranet od Internet?
* da
ne
ne e definirano

Dali ako postavam programa za ogranicuvanje na klasa korisnici ke go odvojam Intranet od Internet?
da
* ne
ne e definirano

Dali ako postavam programa za kriptiranje ke go odvojam Intranet od Internet?
da
* ne
ne e definirano

Koj go odvojuva Intranet od Internet?
* ogneniot zid
programata za zastita od virusi
programata za ogranicuvanje na klasa korisnici
LAN mrezata

So koj protokol moze da se realizira Intranet?
* TCP/IP
http
telnet
ssl
ftp
Intranet LAN protokol


Popularni programi za ogranicen pristap kon Internet sodrzinite za odredeni klasi na korisnici se:
* hiper kontrola (CyberPatrol)
* cuvar na mrezata (Net Shepherd)
antivirus (Norton AntiVirus)
ognen zid (FireWall)

Programata za ogranicen pristap na klasa korisnici koristi lista na
* WEB serveri so nedozvoleni sodrzini
nebezbedni WEB serveri
WEB serveri so virusi

Programata za hiper kontrola CyberPatrol ovozmozuva registracija na
poveke administratori
poveke klasi na korisnici
* eden administrator
* edna klasa na korisnici

Programata za hiper kontrola CyberPatrol odrzuva:
* lista na dozvoleni Internet serveri
* lista na zabraneti Internet serveri
lista na nevezbedni Internet serveri
lista na Internet serveri so virusi

Dali programata za hiper kontrola CyberPatrol dali pamti koi Internet serveri bile posetuvani?
* da
ne
samo onie za koi bilo pobarano, no i nedozvoleno da se posetuva

Programata cuvar na mrezata – NetShepherd ovozmozuva registracija na
* poveke administratori
* poveke klasi na korisnici
eden administrator
edna klasa na korisnici Virusi



Kompjuterski virus e programa sto moze da se postavi na daden kompjuter i podocna da
* se replicira samiot
* se rasiri na drug kompjuter
go unisti kompjuterot
go zarazi istiot

Kompjuterskiot virus se aktivira sekogas koga kompjuterot ke
* izvede infektirana programa
pristapi kon nebezbeden Internet server
otvori elektronsko pismo
zapise dokument kolace

Kompjuterskite virusi se sirat so
* kopiranje datoteki od disketi
* kopiranje datoteki od CD romovi
* prezemanje datoteki od neprovereni Internet serveri
* citanje elektronska posta
startuvanje na operativniot sistem
igranje kompjuterski igri

Dobro namernite virusi:
* prikazuvaat poraki na ekran
* svirat zvuci
* se rassiruvaat na mnogu datoteki
menuvaat sodrzina na postojnite datoteki
go unistuvaat hard disk
ja popolnuvaat rabotnata memorija
go unistuvaat monitorot

Loso namernite virusi:
* se rassiruvaat na datoteki do popolnuvanje na memorijata
* brisat sodrzina na hard diskot
* menuvaat sodrzina na postojnite datoteki
* go unistuvaat hard disk
* ja popolnuvaat rabotnata memorija
go unistuvaat monitorot
go rasipuvaat gluvceto


Makro virusi se
golemi virusi vo odnos na drugite
virusi koi funkcioniraat preku elektronski pisma
* virusi sto postojat na Internet i gi zafakaat dokumentite

Makro virusi se pojavuvaat kaj
* skripti na dokumenti
registarot na operativniot sistem
izvrsnite programi
bibliotekite na operativniot sistem

Makro virusite napagjaat
* tekstovi
* tabeli
* sliki
izvrsni programi
inicijaliziracki datoteki

Virusite sto se sirat po elektronska posta se sirat takasto
* ke ispratat pisma so dodatok do site e-mail adresi vo adresarot
ke gi napadnat site izvrsni programi vo kompjuterot
ke go zarazat operativniot sistem
ke pristapat preku WEB browser-ot do site WEB serveri
ke go zarazat sekoj sto preku Internet ke pristapi do naiot kompjuter

Virusite sto se dobivaat preku elektronsko pismo se aktiviraat ako se
prelista spisokot na dodatokot na elektronskoto pismo
otvori elektronskoto pismo
snimi elektronskoto pismo
pecati elektronskoto pismo
startuva ognen zid
* startuva programa ili skripta na dodatokot na elektronskoto pismo

Kako da se zastitime od rasiruvanje na virusi dobieni preku elektronska posta?
ne se otvora dodatokot na elektronskoto pismo
* ne se startuva programa od dodatokot na elektronskoto pismo
ne se otvora elektronskoto pismo
ne se startuva programata za elektronska posta


Kompjuterski virus e
* programa
poraka
masinska oprema
informacija sto WEB serverot ja pobaruva od WEB browser-ot

Kompjuterskiot virus postanuva aktiven ako se
* startuva zarazena datoteka
izbrise zarazena datoteka
analizira nejzinata sodrzina so specijalna programa
prefrli od edno mesto na drugo vo operativniot sistem

Po aktiviranjeto na virusot toj se postavuva vo
* sektorot na operativniot sistem namenet za podignuvanje
sekoja datoteka na operativniot sistem
inicijalizirackite datoteki na operativniot sistem
* specijalni datoteki koi se potencijanlo opasni i cesto se startuvaat

Najgolema opasnost pretstavuva virusot koj se aktivira po
* restartiranjeto na kompjuterot
otvoranjeto na zarazenata datoteka
snimanjeto na zarazenata datoteka na nasiot kompjuter

Ako naidat na programa ili datoteka zarazena od virusi programite za zastita od virusi
* go izvestuvaat korisnikot za moznoto postoenje na virusi
* go stopiraat izveduvanjeto na somnitelnata programa
* go stopiraat otvoranjeto na dadenata datoteka
go stopiraat rabotenjeto na kompjuterot
go stopiraat funkcioniranjeto na kompjuterot

Dali programite za zastita od virusi mozat da gi unistat virusite 100%?
da
* ne
ne e definirano


Najpopularni programi za zastita od virusi se
* Norton AntiVirus na kompanijata Symantec
* VirusScan na kompanijata Mc Afee
MacroVirus na kompanijata Mc Cafee
VirusScan na kompanijata Mc Cafee
VirusEliminator na kompanijata Mc Afee
VirusEliminator na kompanijata Symantec

Programite za zastita od virusi funkcioniraat taka sto
* gi proveruvaat site datoteki dali sodrzat programski kod specificen za dadeni virusi
formiraat ognen zid
imaat zabrana za startuvanje na virusi

Programite za zastita od virusi odrzuvaat
* lista na poznati virusi
* sekvenca na programski kod prepoznatliva za virusite
lista na Internet serveri so virusi
lista na tipovi dokumenti kolacinja so virusi

Programite za zastita od virusi funkcioniraat kako
* rezidentni programi
operativen sistem
Internet server

Programite za zastita od virusi rabotat kako
* rezidentni programi vo pozadina
sostaven del od operativniot sistem
nezavisni programi na Internet

Za da bidat aktuelni se preporacuva programite za zastita od virusi postojano da se
* nadopolnuvaat so definicii za novi virusi
nabavuvaat novi verzii na programite
koregiraat za da se odbranat od virusi

Kako programite za zastita od virusi se nadopolnuvaat so definicii za novi virusi?
* so najavuvanje na Internet
so nabavka na najnovi verzii na programata
od CD rom disketa


Dokument kolac (cookie) e datoteka koja sodrzi
* informacija sto WEB serverot ja pobaruva od WEB browser-ot
programski kod
kompjuterski virus

Dokument kolac (cookie) ima namena WEB serverot da
* isprati specificni informacii na WEB browser-ot
go zarazi kompjuterot so virus
odluci dali moze da se odviva bezbedna komunikacija

Dali moze da gi pogledame dokumentite kolacinja-cookies?
* da
ne
ne e definirano

Dokumentite kolacinja (Cookies) se smestuvaat
* vo direktoriumite kade sto WEB browser-ot gi zapisuva privremenite datoteki
na WEB serverot
vo direktoriumite kade se zapisuvaat parametrite za komunikacija
vo opciite na WEB browser-ot

Dali moze da gi briseme dokumentite kolacinja-cookies?
* da
ne
ne e definirano

Dali moze da zabranime formiranje na dokumenti kolacinja-cookies?
* da
ne
ne e definirano

Dali dokumentite kolacinja - Cookies se eden vid na virusi po nacinot na formiranje?
* da
ne
ne e definirano

Dali dokumentite kolacinja - Cookies se eden vid na virusi po nacinot na funkcioniranje?
da
* ne



CRM e akronim za:
Costumer relative management
* Costumer relationship management
Costumer relative mistake
Common relative mistake

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, masovniot marketing se zamenuva so:
* Eden – na – eden marketing
Prilagodeni ( kon potrosuvacot ) proizvodi
Principot 100% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Protokolizirani proizvodi
Marketing voden spored nastan
Eden – na – mnogu marketing
Principot 10% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot 100% od pazarot, 90% od potrosuvacite
Marketing voden spored vrednost

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, vo
* Principot na prilagodeni ( kon potrosuvacot ) proizvodi
Principot 100% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot na protokolizirani proizvodi
Principot 10% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot 100% od pazarot, 90% od potrosuvacite

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, vo
Eden – na – eden marketing
Principot na prilagodeni ( kon potrosuvacot ) proizvodi
Principot 100% od pazarot, 100% od potrosuvacite
* Principot 10% od pazarot, 100% od potrosuvacite
Principot 100% od pazarot, 90% od potrosuvacite
Marketing voden spored vrednost

Spored trendovite nametnati od e – tehnologiite, marketingot voden spored programa se zamenuva so:
Eden – na – eden marketing
* Marketing voden spored nastan
Eden – na – mnogu marketing
Marketing voden spored vrednost
Marketing voden spored vreme


Elektronskata komercija se tradicionalno se definirala kako:
Proces na razmena na aplikacii preku internet
* Proces za kupuvanje i prodavanje na proizvodi i uslugi preku internet
Proces na kupuvanje na elektronska oprema
Proces na digitalizacija na lager-listite vo klasicnite prodavnici

Elektronskata komercija direktno vklucuva:
* Podrska na transakcii
Protok na zarobeni devizni zastedi i nivno osloboduvanje
* Prenos na fondovi preku kompjuterski mrezi
Transfer na strukturirani podatoci preku internet
* Kupuvanje i prodazba na elektronska informacija

Aktuelno, elektronskata komercija se odnesuva na:
* Kupuvanje i prodavanje na stoki i uslugi
Digitaliziranje na lager-listite vo klasicnite prodavnici
* Generiranje na baranja za stoki i uslugi
* Nudenje na prodazna poddrska
Liberalizacija na uvozot na proizvodi i uslugi
* Olesnuvanje na komunikacijata pomegju biznis partnerite

Online reklamite vodat kon:
* Online naracki
* Standardni naracki
Propagjanje na biznisot koj se reklamira

Tehnicki komponenti na elektronskata komercija se:
Kes – masina
* Baza na podatoci i nejzin server
Virtuelen kes server


Osnovni formi na elektronska komercija se:
* Biznis za biznis
Biznis za pari
* Biznis za potrosuvac
Pari za pari
Potrosuvac za potrosuvacka

Biznis za biznis elektronskata komercija firmite ja koristat za:
Namaluvanje na marketinskata pokrienost
* Podobruvanje na komunikacijata vo samite organizacii
* Namaluvanje na cenata na biznis procesite
Zgolemuvanje na produkcijata na fakturi
* Zgolemuvanje na efikasnosta na biznis procesite

Biznis za potrosuvac elektronskata komercija firmite ja koristat za:
Namaluvanje na marketinskata pokrienost
Podobruvanje na komunikacijata vo samite organizacii
Zgolemuvanje na produkcijata na fakturi
* Dostignuvanje na novi pazari
* Reklamiranje na proizvodi i uslugi

Elekronskata komercija koristi:
Medicinski tehnologii
* Informaticki tehnologii
Gradezni tehnologii
Trgovski tehnologii
* Komunikacioni tehnologii

Biznis za potrosuvac elektronskata komercija potrosuvacite ja koristat za:
Namaluvanje na marketinskata pokrienost
Namaluvanje na cenata na biznis procesite
* Kupuvanje na proizvodi i uslugi preku Web
Reklamiranje na proizvodi i uslugi


Ciklusot na elektronska komercija gi opfaka slednite 5 procesa:
Otvaranje na stedna kniska
* Protok na informacijata
* Naracka na proizvodot, uslugata ili informacijata
* Plakanje
Promena na dobavuvacot
* Dostavuvanje na narackata
Sovladuvanje na portal – pristapot
* Uslugi i podrska
Odlogiranje od portalot

Procesot na protok na informacijata kaj elektronskata komercija opfaka:
* Dostava na informacija na potrosuvacite
* Sobiranje na informacii od potrosuvacite
Namaluvanje na marketinskata pokrienost
Namaluvanje na cenata na biznis procesite

Procesot na uslugi i podrska e korisen za kompanijata – prodavac zatoa sto:
* Se podobruva vrskata megju biznisot i potrosuvacot
Se dobiva pomos pri koristenjeto na proizvodot (uslugata, informacijata)
* Se dobivaat idei za podobruvanje na proizvodite ili uslugite
* Se steknuva moznost za ponuda na nov proizvod

Procesot na uslugi i podrska e korisen za potrosuvacot zatoa sto:
* Se podobruva vrskata megju biznisot i potrosuvacot
* Se dobiva pomos pri koristenjeto na proizvodot (uslugata, informacijata)
Se dobivaat idei za podobruvanje na proizvodite ili uslugite
* Se steknuva moznost za otkrivanje na nov proizvod preku direktna ponuda

Procesot na protok na informacijata kaj elektronskata komercija moze da se realizira so pomos na:
* Sobi za razgovor (chat rooms)
* Konferenciska sredba (multi-party conferencing)
Letoci (flyers)
Reklamni panoa po ulicite (street boards)
* Novinski grupi (newsgroups)
Od vrata do vrata promotori (house promotions)
* Elektronska posta (E-mail)


Kaj elektronskoto plakanje doverlivosta (confidentiality) se odnesuva na:
* Neotkrivanje na brojot na kreditnata karticka na treti lica i neupotrebuvanje za neovlasteni transakcii
Nepromena na naracanata stoka i na goleminata na iznosot po koj e naracana
Uveruvanje (odnosno potvrda) deka licnostite se tie koi se pretstavuvaat
Otkrivanje na plateznata sposobnost na kupuvacot
Uveruvanje deka nema da se doznae za izvrsenata transakcija, od strana na treti lica

Kaj elektronskoto plakanje integritetot (integrity) se odnesuva na:
Neotkrivanje na brojot na kreditnata karticka na treti lica i neupotrebuvanje za neovlasteni transakcii
* Nepromena na naracanata stoka i na goleminata na iznosot po koj e naracana
Uveruvanje (odnosno potvrda) deka licnostite se tie koi se pretstavuvaat
Otkrivanje na plateznata sposobnost na kupuvacot
Uveruvanje deka nema da se doznae za izvrsenata transakcija, od strana na treti lica

Kaj elektronskoto plakanje avtentikacijata (authentication) se odnesuva na:
Neotkrivanje na brojot na kreditnata karticka na treti lica i neupotrebuvanje za neovlasteni transakcii
Nepromena na naracanata stoka i na goleminata na iznosot po koj e naracana
* Uveruvanje (odnosno potvrda) deka licnostite se tie koi se pretstavuvaat
Otkrivanje na plateznata sposobnost na kupuvacot
Uveruvanje deka nema da se doznae za izvrsenata transakcija, od strana na treti lica

Kaj elektronskoto plakanje avtorizacijata (authorization) se odnesuva na:
Neotkrivanje na brojot na kreditnata karticka na treti lica i neupotrebuvanje za neovlasteni transakcii
Nepromena na naracanata stoka i na goleminata na iznosot po koj e naracana
Uveruvanje (odnosno potvrda) deka licnostite se tie koi se pretstavuvaat
* Otkrivanje na plateznata sposobnost na kupuvacot
Uveruvanje deka nema da se doznae za izvrsenata transakcija, od strana na treti lica

Kaj elektronskoto plakanje privatnost na prodazbata se odnesuva na:
Neotkrivanje na brojot na kreditnata karticka na treti lica i neupotrebuvanje za neovlasteni transakcii
Nepromena na naracanata stoka i na goleminata na iznosot po koj e naracana
Uveruvanje (odnosno potvrda) deka licnostite se tie koi se pretstavuvaat
Otkrivanje na plateznata sposobnost na kupuvacot
* Uveruvanje deka nema da se doznae za izvrsenata transakcija, od strana na treti lica

Osnovnata razlika pomegju elektronskiot sistem na plakanje i tradicionalniot e vo:
Metodot
Konceptot
* Mediumot
Vremeto
Odnosot

Kaj elektronskiot sistem na plakanje, za plakanje se koristat:
Virtuelni pari
* Kreditnite karticki
* Elektronski cekovi
Elektronska posta
* Digitalen kes
Kreditni linii

Tocno e deka SET (Secured Electronic Transaction):
E firma koja ovozmozuva bezbedni elektonski plakanja
* E kombinacija na protokol i standard
Ispraka elektonska posta do kupuvacot
* Upotrebuva digitalni potvrdi za obezbeduvanje na identitetite na site akteri vkluceni vo kupuvanjeto
* Gi sifrira broevite na kreditnite karticki


Procesiranjeto na transakcija so kreditna karticka, koe se izveduva so vklucena treta strana, vklucuva:
Prebaruvanje po fajlovite na kupuvacot
* Proverka na avtenticnosta na kreditnata karticka i dovolnost na fondovi
Prezentiranje na brojot na kreditnata karticka
* Verifikuvanje
Katalogiziranje na kupuvacot i negovata kreditna karticka
* Avtoriziranje

Pri procesiranje na transakcija so kreditna karticka, koe se izveduva so vklucena treta strana, e-mail za potvrda:
Sekogas se ispraka do kupuvacot
Nikogas ne se ispraka do kupuvacot
* Se ispraka do kupuvacot ako e takov modelot dirigiran od izborot na tretata strana

Pri procesiranje na transakcija so kreditna karticka, koe
Sekogas se ispraka do prodavacot
Nikogas ne se ispraka do prodavacot
* Se ispraka do prodavacot ako e takov modelot dirigiran od izborot na tretata strana

Treta strana vo procesiranje na transakcija so kreditna karticka moze da bide sistemot:
MTS
* CyberCash
* Verifone
XXXpanel
* First Virtual
SecondShop
Second Hand
DoubleNet


Opstoprifatena definicija za e-ucenje ne postoi zatoa sto:
Nikoj ne se potrudil da dade takva
Nikoj ne se potrudil da se prifati nekoja od ponudenite
* Nema jasna definicija sto e ucenje
Ne e definirano sto znaci „e” vo e-ucenje

E – ucenjeto:
* Go pravi dostapno gradivoto na pogolem krug lugje
Ja isklucuva potrebata od profesori
Dozvoluva polesno polozuvanje na ispit bez nadzor
* Dozvoluva izbor na vremeto za ucenje od strana na ucenikot
Pobaruva postojan Internet pristap
* Efektivno ja koristi denesnata tehnologija

E – ucenjeto moze da se sfati kako upotreba na digitalnite
Prepisuvanjeto
* Poducuvanjeto
Kupuvanjeto
* Ucenjeto
* Zadavanje zadaci
Skolemizacijata
* Evaluacija na znaenjeto

Preku e – ucenje procesot na ucenje se:
Vlosuva
* Izveduva
* Zajaknuva
Zamenuva
* Poddrzuva
Distribuira
Skolemizira

Preku e – ucenje procesot na poducuvanje se:
Vlosuva
* Izveduva
* Zajaknuva
Zamenuva
* Poddrzuva
Distribuira
Skolemizira

Preku e – ucenje procesot na zadavanje na zadaci se:
Vlosuva
* Izveduva
* Zajaknuva
Zamenuva
* Poddrzuva
Distribuira
Skolemizira

Preku e – ucenje procesot na evaluacija na znaenjata se:
Vlosuva
* Izveduva
* Zajaknuva
Zamenuva
* Poddrzuva
Distribuira
Skolemizira

E – ucenjeto koristi:
Medicinski tehnologii
* Informaticki tehnologii
Gradezni tehnologii
Matematicki tehnologii
* Komunikacioni tehnologii

Moze so sigurnost da se tvrdi deka e – ucenjeto
Go namaluva brojot na rabotni mesta
Go zgolemuva brojot na rabotni mesta
* Ja menuva strukturata na rabotnite mesta
Gi zadrzuva istite lugje na isti pozicii

Za implementacija na e – ucenje neophodno e:
* Izgradba (ili prisposobuvanje) na informaticka infrastruktura
* Izgradba (ili prisposobuvanje) na komunikaciona infrastruktura
Personal za promoviranje na proektot na sekoj ucenik
* Personal za koordinacija na aktivnostite
Izgradba (ili prisposobuvanje) na vodovodnata infrastruktura
* Personal za razvoj i postavuvanje na formite i materijata
Personal za varenje na kafe
Personal za cistenje na kantata za recikliranje (recycle bin)

Sustinata na e – ucenjeto e:
* Ucenjeto
Tehnologijata
Regresot

Strategiskiot razvoj na e – ucenjeto treba da se bazira na:
Iskustvoto vo prepisuvanje na onie sto ucat
* Potrebite i baranjata na onie sto ucat
Potrebite i baranjata na onie sto poducuvaat
* Kvalitetot na edukativnoto iskustvo na onie sto ucat
* Kvalitetot na edukativnoto iskustvo na onie sto poducuvaat

Koga voveduvame nova tehnologija, treba da imame na um deka: Promenite se neminovni, no...
* Promena kon podobro e samo edna od opciite
Ne mora da naucime da koristime mail
Predmetite koi treba da se predavaat se fiksni
Za nas toa ne vazi

So soodvetna upotreba na e – ucenjeto se zgolemuvaat moznostite za ucenje na site ucenici preku:
Izgradba na podobri prostorii
* Fleksibilno izleguvanje vo presret na individualnite potrebi za ucenje
* Motivacija i zgolemuvanje na dostignuvanjata na ucenicite
* Promoviranje na ednakvi uslovi i dostapnost za site ucenici
Motiviranje na profesor(k)ite so poubavi student(k)i

Koga se implementira e – ucenje treba da se vnimava na moznosta na:
E – vitamin
* „Poduclivost” (Teachability)
* E – dostapnost
E – komercija
* E – prepisuvanje

Povrzani (slicni) termini so e – ucenje se:
* E – edukacija
* Distribuirano ucenje
Virtuelna memorija
Virtuelni stanovi
* Internet edukacija
* Virtuelna edukacija
Internet zaveduvanje
* Kompjuterski bazirano poducuvanje
E – bankarstvo

Elektronskite forumi kako del od e – ucenjeto treba da se koristat za:
Razmena na resenija na domasni zadaci
* Diskusija
Pcuenje i navredi na konkurentite
* „Brainstorming”
* Spodeluvanje na znaenjeto
Postavuvanje na rezultati od ispitite

Najseeopfatna realizacija na e – ucenje moze da se postigne ako na Web se postavi:
Slajd – prezentacii
* Web portal
Tekst dokumenti
Flash – objekti
Web strana


Mobilno znaci deka aktivnostite se pravat:
* Vo dvizenje
* So menuvanje na fizickata polozba na entitetot (ucesnik ili nastan)
Ne provrzani so zica koja ovozmozuva komunikacija
Povrzani so telfonski kabel
Samo od edna pozicija

Bezzicno znaci deka aktivnostite, nastanite ili nestata se:
Vo dvizenje
So menuvanje na fizickata polozba na entitetot (ucesnik ili nastan)
* Neprovrzani so zica koja ovozmozuva komunikacija
Povrzani so telfonski kabel
Samo od edna pozicija

3G paradigmata nasocena e kon tri celi:
* Korisnik
* Pazar
* Biznis model
HHH sajtovi
Bankarski plakanja
Uspeh
Vreme

Statisticki vo SAD penetracijata na internet vo sporedba
* Pogolema
Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo SAD penetracijata na mobilni telefoni
Pogolema
* Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo Evropa penetracijata na internet vo
Pogolema
* Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo Evropa penetracijata na mobilni telefoni
* Pogolema
Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo Evropa penetracijata na mobilni telefoni
* Pogolema
Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo SAD penetracijata na internet vo sporedba so penetracijata na internet vo Evropa procentualno e:
* Pogolema
Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo SAD penetracijata na mobilni telefoni
Pogolema
* Pomala
Recisi ednakva
Ednakva

Statisticki vo Evropa penetracijata na internet vo sporedba so penetracijata na internet vo SAD procentualno e:
Pogolema
* Pomala
Recisi ednakva
Ednakva


Moznosta koja ja nudi mobilnata komercija e presmetuvanje, distribuiranje i pristap do informacijata:
* Od bilo kade
Od sekoj
Vo odredeno vreme
* Vo sekoe vreme
Vo fleksibilni periodi

So mobilnata komercija vo sekoe vreme, od bilo kade informacijata moze da:
Se dekodira
* Se presmetuva
Se povtoruva
* Bide pristapena
* Se distribuira

Razlika od elektronskata komercija, e na primer toa sto mobilnata komercija ovozmozuva:
* Da se vidat proizvodite i uslugite koi se predmet na komercijata
Da se kupat poveke proizvodi i uslugi koi se predmet na komercijata
Da se plati, pa da se klati
Da se namali dobivkata na drzavata preku odanocuvanje

Edinstveni karakteristiki na mobilnata komercija se:
* Sekadeprisutnosta (na mediumite: mobilni telefoni...)
* Lokalizacijata (na korisnicite)
* Dostapnosta (vo sekoj moment)
Isplatlivosta (na investiciite)
Dominacijata (nad fiksnata telefonija)


Karakteristiki na mobilnite i bezzicni napravi se:
* Ogranicena presmetuvacka mok
* Poveke napravi za eden korisnik
* Mnogu operativni sistemi
Edna naprava za eden korisnik
Neogranicena memorija
Ekstremno skapi

Mobilnite i bezzicni napravi se ograniceni so:
* Memorijata
* Golemina na interfejsot
* Presmetuvackata mok
* Vekot na baterijata
Eden operativen sistem
Kratok kabel
Malata dostapnost

Operativni sitemi koristeni od mobilnite i bezzicni napravi se:
* Windows CE
* PalmOS
* EPOC32
EROS32
Windows ME
Windows XP


Kategorii na mobilni i bezzicni aplikacii vo denesno vreme se:
* Servisi bazirani na lokacija
* Personalni organizatori
* Sistemi za poraki i elektronska posta
* Zabava
Knizevnost
Video prezentacii
Hologramski servisi
Organizatori na strajkovi

Vo „ 0-1-2-3 “ strategijata za mobilnite i bezzicni aplikacii 0 stoi za:
* Upatstva
* Priracnici
Kopce (kopcinja) za konektiranje
Maksimum vreme vo sekundi za dobivanje na rezultatite
Broj na maksumum klikanja do krajniot rezultat

Vo „ 0-1-2-3 “ strategijata za mobilnite i bezzicni aplikacii 1 stoi za:
Upatstva
Priracnici
* Kopce (kopcinja) za konektiranje
Maksimum vreme vo sekundi za dobivanje na rezultatite
Broj na maksumum klikanja

Vo „ 0-1-2-3 “ strategijata za mobilnite i bezzicni aplikacii 2 stoi za:
Upatstva
Priracnici
Kopce (kopcinja) za konektiranje
* Maksimum vreme vo sekundi za dobivanje na rezultatite
Broj na maksumum klikanja do krajniot rezultat

Vo „ 0-1-2-3 “ strategijata za mobilnite i bezzicni aplikacii 3 stoi za:
Upatstva
Priracnici
Kopce (kopcinja) za konektiranje
Maksimum vreme vo sekundi za dobivanje na rezultatite
* Broj na maksumum klikanja do krajniot rezultat


WAP e akronim za:
* Wireless Application Protocol
Wireless Access Protocol
Wireless Access Program
Wireless Application Program

WAP e:
* Mnozestvo pravila koi gi vodat transmisijata i primanjeto na podatocite od kompjuterski aplikacii na, ili preku bezzicni napravi
* Kolekcija od protokoli i specifikacii za toa kako korisnicite i napravite funkcioniraat vo mobilni sredini
Protokol za toa kako korisnicite i napravite funkcioniraat vo mobilni sredini
E standard koj e nastanat vo 1987 godina kako rezultat na partnerstvo na poveke kompanii za mobilna telefonija

WAP programskiot model:
* Slicen so WWW programskiot model
Napolno ist so WWW programskiot model
Sprotiven na WWW programskiot model

Kaj WAP modelot, neizbezni delovi na mreznata arhitektura se:
* Mobilna naprava
* Mobilna mreza
* WAP Gateway/ Proxy server
* Internet
* Standarden Web server
WAP konekcija
Baza na podatoci
SMS centar
Tarifen model

WML e:
* Wireless markup language
* Baziran na XML
Wireless Multiapplication Language
Baziran na WAP
Baziran na HTML

Proxy server e server koj pretstavuva:
* Vrska pomegju korisnikot i internet
Internet vodic ( guide ) na konekcijata
Konektor na dva i poveke internet korisnici

WAP softverskata arhitektura se sostoi od 6 nivoa. Najvisoko e:
* Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (WDP)
Nositelite

WAP softverskata arhitektura se sostoi od 6 nivoa. Najnisko e:
Wireless Application Environment (WAE)
Wireless Session Protocol (WSP)
Wireless Transport Layer Security (WTLS)
Wireless Transaction Protocol (WTP)
Transport Layer (WDP)
* Nositelite

WAP softverskata arhitektura se sostoi od 6 nivoa. WDP se odnesuva na:
Wireless Application Environment
Wireless Session Protocol
Wireless Transport Layer Security
* Wireless Transaction Protocol
Transport Layer
Nositelite

WAP softverskata arhitektura se sostoi od 6 nivoa. Koe
Wireless Application Environment
* Wireless Session Protocol
Wireless Transport Layer Security
Wireless Transaction Protocol
Transport Layer
Nositelite

WAP koristi adresen model koj e:
Slicen so Internet adresniot model
* Napolno ist so Internet adresniot model
Sprotiven na Internet adresniot model

WML skriptite gi poddrzuvaat slednite moznosti:
* Tekst
* Sliki
* Promenlivi
* Navigaciski sposobnosti
Animacii
Melodii
Flash filmovi

Vo denesno vreme, edinstven objektiven kriterium dali nekoja WAP aplikacija e dobra ili losa e:
* Kolicestvoto na zaraboteni pari
Kritikata na telata za standardi
Ocenkata vo prestiznite spisanija


Bezzicnata i mobilna komunikacija se realizira spored:
* Dobro poznati otvoreni protokoli
Dobro definirani tajni protokoli
Loso definirani tajni protokoli
Dobro definirani trajni protokoli

Kaj bezzicnata i mobilna komunikacija, „bezzicnosta” pridonesuva za:
* Nizok protok
* Golemi varijacii vo protokot
* Pogolem problem so sigurnosta
Cesti diskonektiranja
Operiranje vo heterogeni mrezi

Kaj bezzicnata i mobilna komunikacija, „mobilnosta” pridonesuva za:
Nizok protok
Golemi varijacii vo protokot
Pogolem problem so sigurnosta
* Cesti diskonektiranja
* Operiranje vo heterogeni mrezi

Bezbednosnite rizici kaj bezzicnata i mobilna komunikacija doagjaat od:
* Zavisnosta na komunikacijata od zaednicka javna infrastruktura
* Realizacija na komunikacijata so dobro poznati otvoreni protokoli
Realizacija na komunikacijata so loso definirani tajni protokoli
Zavisnosta na komunikacijata od protocnosta na komunikacionite zici


Ramkata za WAP Push tehnologija predviduva:
* Emituvanje na informacija do naprava bez soglasnost na korisnikot
Primanje na informacija od naprava bez soglasnost na korisnikot
Emituvanje na informacija do naprava so soglasnost na korisnikot
Primanje na informacija od naprava so soglasnost na korisnikot

WAP Push tehnologijata moze poveke da uspee od prethodno promoviranata WEB Push tehnologija zatoa sto:
* Kaj WEB Push tehnologijata ima nedostig na standardi
* WEB Push tehnologijata moze ednostavno da se zameni so e-mail
Kaj WAP Push tehnologijata ima nedostig na standardi
WAP Push tehnologijata moze ednostavno da se zameni so e-mail


Bluetooth e termin koj oznacuva:
* Protokol na kratok opseg (10m) frekfenciski radio vrska pomegju napravi.
Protokol na golem opseg (10km) frekfenciska radio vrska pomegju napravi.
Protokol na kratok opseg (10 m) kabelska brza vrska pomegju napravi.
Protokol na golem opseg (10 km) kabelska brza vrska pomegju napravi.

Za transmisija na informacijata so pomos na Bluetooth tehnologija potrebno e da se ima:
Eden Bluetooth cip
* Dva Bluetooth cipovi
Kabel za povrzuvanje na primatelot i isporacatelot
Dva kompjutera
* Posebna radio frekfencija


Dodeka enterprise aplikacijata vo nejzinata aktuelna
* mobilnost
* transakcionalnost
* konfigurabilnost
* sigurnost
avtenticnost
odrzlivost
modularnost

SOAP protokolot pripagja vo grupata na fundamentalni Web-servis tehnologii:
* da
ne
ne e definirano



Pri kreiranje na workflow skripta problemot treba da se razdeli na slednive sekcii:
* Deklariranje na servis kojsto ke bide vo interakcija so skriptata.
* Deklaracija na za cuvanje poraki koi se isprateni i dobieni od vendorot.
* Kreiranje na algoritamskiot aspekt na workflow skriptata kojsto gi vodi veb servisite niz procesot na nabavuvanje.
Problemot ne treba da se razdeluva na sekcii

Algoritmite sto se implemenitraat vo workflow skriptata
Ne
* Da

Algoritmite sto se implemenitraat vo workflow skriptata
* Najbrzata
* Najeftinata
Najlesnata
Niedno od navedenite


Imajki razvien workflow na skripti, koj go osvojuva
* tocno
netocno

Namesto da ja koristime konzolata za da go povikame servisot:
* vozmozno e da pristapime do workflow na Web servisot preku negoviot WSDL interfejs.
ne e vozmozno da pristapime do workflow na Web servisot preku negoviot WSDL interfejs.


Dodavanjeto na transakciska poddrska vo web-servis-baziranite aplikacii e
* povekestepen proces koj vklucuva razni grupi na softverski agenti
proces koj ne vklucuva grupi na softverski agenti
povekestepen proces koj vklucuva grupi na hardverski agenti

Softverski agenti moze da bidat kategorizirani vo dva dela, i toa
* Klient aplikacija i Web Service Provider
Web Service Provider i TCP/IP
TCP/IP i Administratorska aplikacija
niedno od navedenite

Koi dve zadaci treba da se zavrsat za sekoj Web-servis vklucen vo nasata EPS-aplikacija
* Registracija na header-procesori vo SOAP-stekovite od dvata Web-servisi
* Kreiranje na ucesnicki Web-servis za sekoj dobavuvac koj treba da se spravuva so transakciskite protokoli
Sozdadavanje mehanizam koj obezbeduva konzistentnost i sigurnost na aplikacijata

Za da stane Web-servisot Transaction-context aware treba istiot da
* bide integriran so osnovna transakciska alatka i SOAP-server
ne bide integriran so osnovna transakciska alatka tuku samo so SOAP-server
ne bide integriran nitu so osnovna transakciska alatka tuku samo so SOAP-server

Za sekoj transakciski servis potrebno e da se registriraat tri delovi so osnovniot SOAP – engine. Tie se:
* Imeto na klasata koja go obezbeduva implemntiranjeto na servisot
* Imeto na handler-ot koj obezbeduva Transaction-context procesiracki kapaciteti za izleznite sodrzini
* Niedno od navedenite


Integracijata na ucesnici vo aplikacijata pretstavuva proces od dva cekori:
* razvoj na logika na ucesnikot
* specifikacija na pravila za negovo vklucuvanje
upravuvanje so transakcii

Dvo-fazniot proces za potvrduvanje na BTP se sostoi i od fazite:
* podgotovka
* potvrda/Otkazuvanje
zakazuvanje
izmena


Pisuvanjeto transakciski aplikacii ne vkucuva samo razvoj na biznis logikata, tuku isto taka i:
* kontroliranje na osnovnoto transakcisko odnesuvanje na sistemot
zastita na sistemot
prenos na poraki

Klucot vo razvoj na transakciski aplikacii e vo toa da se
* Da
Ne


Prosiruvanjeto na aplikacijata da poddrzuva mobilen pristap moze da se postigne so koristenje na:
* ili proxy-bazirana arhitektura ili komunikacija so individualni Web servisi direktno od mobilnata aplikacija
proxy-bazirana arhitektura i komunikacija so individualni Web servisi direktno od mobilnata aplikacija.
ni edno od dvete

Odgovorot na mobilnite baranja vo format prifatliv za mobilnite edinici i aplikacii:
e prebaruvacki bazirano resenie
koristi mobilni aplikacii koi komuniciraat so Servlet
* koristi HTTP


Komercijalnata infrastruktura
* obezbeduva dobra implementacija na ovie specifikacii za bezbednost
obezbeduva dobra implementacija na ovie specifikacii za bezbednost

Vo idnina, site Web servis aplikacii ke koristat:
HTTP protokol za da implementiraat nezavisen transport, bezbedni komunikacii megju klient aplikaciite i Web servisite.
* WS bezbednost za da implementiraat nezavisen transport, bezbedni komunikacii megju klient aplikaciite i Web servisite.
HTTPS protokol za da implementiraat nezavisen transport, bezbedni komunikacii megju klient aplikaciite i Web servisite.


SOAP1.1 i SOAP1.2
* malku se razlikuvaat
* semanticki se slicni
se ocekuva da imaat problemi na zicano nivo

SOAP1.2
* e nadograduvanje na SOAP1.1
e znacajna revolucija vo WSDL


UDDI e
* Tehnologija koja ke ovozmozi servisite avtomatski da se lociraat
* Tehnologija koja ke ovozmozi servisite da se vo interakcija megjusebe
Jazik za implementacija na Web servisi

UDDI stana
* Popularen vo privatnite mrezi
* Servis za obezbeduvanje na domasni Web servisi
Tehnologija za poddrska na HTML


Informacija koja se razmenuva megju klientska aplikacija i Web servisi mora da bide
* doverliva
kriptirana

XML specifikacii za sigurnost se
* XML Encryption
* XML Digital Signatures
XSL


J2EE servlet
* dobro razbrana i standardna tehnologija za premostuvanje pomegju postoecki sistemi i mobilni okolini
* se odnesuva ili kako proksi za mobilni aplikacii ili ja generira aktuelnta sodrzina koja se prikazuva niz mobilniot prebaruvac
mobilniot sistem mora da se parsira

Mobilnite uredi mozat direktno da gi pristapuvaat Web servisite so pomos na platformite
* kSOAP
* kXML
SOAP


e:
* organizacija za unapreduvanje na strukturnite informacioni sistemi
profitabilna organizacija
muzicka grupa

W3C razviva:
* interoperabilni tehnologii
komunikaciski alatki za prenos na informacii
laserski printeri

WS-I e:
* industriska organizacija za promocija na interoperativni Web servisi
internet protokol
nitu edno od navedenite


Koi se dvete glavni platformi za razvojot na Web servisite
* J2EE i Microsoft.Net
SOAP i UDDI
VBScript i JScript

Apache grupata e omilena firma za gradenje
* Java bazirani Web servisi
VBasic bazirani Web servisi
Nekomercijalni Web servisi


Kako Web servisite obezbeduva funkcionalnost vo
* preku prakanje na XML poraki
preku HTML tagovi
so pomos na aplikacija

Vo kreiranjeto na aplikacija za Web servisi koristime
* SOAP, WSDL i drugi tehnologii
samo SOAP
samo WSDL
drugi tehnologii
* Preku URL
Povikuvanje na funkcii
Zadavanje na naredbi

Dali Web servisite se celina sami za sebe
* Da
Ne

Web servisite se multiplatformski
* Da
Ne

Tehnologii koi ja formiraat osnovata za Web servisi se
* SOAP, WSDL i UDDI
XML, TCP/IP
HTML, TCP/IP
* HTML tagovi
Poraki i parametri
Tekstovi i grafikoni


Prednost na SOAP e toa sto programata treba da znae samo:
* Kako da formatira SOAP baranje
Da ispravuva greski
Sama da se kompajlira

Koi protokoli se koristat za da na konzumentite na Veb
* SOAP
* WSDL
FTP
HTTP

SOAP e protokol preku koj komuniciraat:
Veb serverite
* Veb servisite

WSDL e:
* tehnologijata koja im ovozmozuva na servisite da gi objavuvaat svoite interfejsi na mrezata
e protokol preku koj komuniciraat Veb serverite
e protokol preku koj komuniciraat Veb servisite

SOAP porakata pretstavuva:
* XML dokument
HTML dokument

SOAP porakata se sostoi od:
* poceten element narecen pliko
* element dete narecen zaglavje
* element dete narecen telo
element dete narecen pliko
poceten element narecen telo

Vo delot na zaglavjeto na SOAP porakata se prenesuvaat:
Aplikaciski podatoci
* Podatoci na dodatnite protokoli

Vo delot na teloto na SOAP porakata se prenesuvaat:
* Aplikaciski podatoci
Podatoci na dodatnite protokoli

SOAP server pretstavuva Middleware koj posreduva pomegju SOAP soobrakajot i aplikaciskite komponenti:
* Da
Ne

Sto e SOAP
* najstariot protokol za web servisi vo svetot
najmladiot protokol za web servisi vo svetot
* eden od najvazniot protokol za veb servisi vo svetot

XML- baziran protokol se sostoi od:
* kovert koj definira ramka za opisuvanje sto ima vo porakata i kako ke ja procesira
* konvencija za predstavuvanje na povici od procedura i odgovori
* mnozestvo od pravila za iskazuvanje aplikaciski-definirani tipovi
nitu edno od dadenite


Dali mora da ima barem eden body- blok so SOAP
* Da
Ne

Ako mustUnderstand atributot e true, toa implicira deka
* sposobna da ja procesira tocno ili pak da ja prati tocna porakata za greska
ne mora da e sposobna da ja procesira tocno ili pak da ja prati tocna porakata za greska


Sto vsusnost znaci kratenkata WSDL?
* Web Service Description Language
Web Server Destination Language.
World Service Description Law.

WSDL interfejsot logicki se sostoi od dva dela. Koi se tie?
* abstrakten
* realen
nerealen
interen
eksteren

Koi se abstraktnite komponenti na WSDL strukturata?
* element na tipovite
* element na porakite
* portType element
element na funkcii
povrzuvanje (binding)
uslugata (servece)

Koi se realnite elementi na WSDL strukturata?
* povrzuvanje (binding)
* uslugata (service)
element na tipovite
element na porakite
portType element
element na funkcii

Koi se tipovite na poraki koi voobicaeno gi koristi WSDL strukturata?
* input(vlezni) poraki
* output(izlezni) poraki
* fault(pogresni) poraki
Short (kratki) poraki
Long (dolgi) poraki


* definiran e binding od tipot StockQueryPortType
* vo tipot se specificira portot za koj e namenet bending_ot
definiran e binding od tipot StockBrokerQuerzType
vo tipot se specificira stilot za koj e namenet bending_ot

Koj od slednive bindings e poddrzan od WSDL
* HTTP
* GET
* POST
* MIME
Nitu edno odnavedenite.

encodingStyleDefoult kaj bending_ot go koristime za da ja specificirame semata koja ke bide koristena za:
* dekodiranje na podatocite koi ke se prenesuvaat
dekompresiranje na dokumentite koi ke se prenesuvaat
niedno od ponudenite


Sto e definirano vo sledniot kod
* servis
protokol
prosiruvanje
lokacija



* vnesuvanje na veke postoecka sema
iznesuvanje na veke postoecka sema

Za kompleksni servisi pogodno bi bilo da gi podelime
* za poveke efikasno odnesuvanje na servisite koga se vrsi pristapuvanjeto
za pomalku efikasno odnesuvanje na servisite


Prosiruvanjeto na elementite e cesto koristena praktika za tehnolosko-specificiran bending
* Da
Ne

WSDL nudi moznost za prosiruvanje na elementite preku XML notacijata za zamenuvanje na grupi
* Da
Ne

SOAP koristi header blokovi kako mehanizam za prosiruvanje za koristenje na protokoli na povisoko nivo
* Da
Ne

Sto znaci kratenkata UBR ?
* UDDI Business Registry
Universial Business Registry
UDI Busniss Registry

UBR e klucen element vo razvojot na Web servisite i gi obezbeduva slednite moznosti:
* Sposobnost za centralizirana registracija
* Sposobnost za centralizirano prebaruvanje
Sposobnost za necentralizirana registracija
Sposobnost za necentralizirano prebaruvanje

Koi se cetirite osnovni tipovi na entiteti kaj UDDI?
* businessEntity
* bindingTemlate
* businessService
* tModels
Nitu eden od navedenite

Subscription tipot na entitet go opisuva baranjeto za da
* Da
Ne

publisherAssertion tipot na entitet ja opisuva vrskata pomegju eden businessEntity i drug businessEntity
* Da
Ne

Modelot na biznis pretstavuva
* Suma od negovite procesi
Proizvod od negovite procesi
Razlika od negovite procesi

Sto se workflow menadzment sistemi
* Sistemi koi izvrsuvaat apstraktno definirani biznis procesi
* Gi pretvoraat vo kompjuterski – kooordinirana realnost
Sistemi koi ne izvrsuvaat biznis procesi
Sistemi koi definiraat biznis procesi


QoS kriteriumi za web servisi se:
* Raspolozivost
* Performansi
* Soglasnost
Simetricnost
* Bezbednost
Nitu edno od navedenite

Kriteriumot raspolozivost znaci:
* Kolku cesto e servisot dostapen za koristenje
Kolku dolgo treba da se ceka na servisot za toj da odgovori
Dali e sigurno i bezbedno da se komunicira so ovoj servis
Kolku cesto servisot ne uspeva da gi poddrzi negovite celokupni kvaliteti
Nitu edno od ponudenite

Kriteriumot proizvodnost na energija znaci
Kolku cesto e servisot dostapen za koristenje
Kolku dolgo treba da se ceka na servisot za toj da odgovori
Dali e sigurno i bezbedno da se komunicira so ovoj servis
Kolku cesto servisot ne uspeva da gi poddrzi negovite celokupni kvaliteti
* Kolku ovoj servis e umesen so energijata, za mobilni aplikacii
Nitu edno od ponudenite

Kriteriumot performansi se odnesuva na
Kolku cesto e servisot dostapen za koristenje
* Kolku dolgo treba da se ceka na servisot za toj da odgovori
Dali e sigurno i bezbedno da se komunicira so ovoj servis
Kolku cesto servisot ne uspeva da gi poddrzi negovite celokupni kvaliteti
Kolku ovoj servis e umesen so energijata, za mobilni aplikacii
Nitu edno od ponudenite

Kriteriumot soglasnost se odnesuva na
* Dali celosno servisot se pridrzuva na odredenite standardi
Kolku cesto e servisot dostapen za koristenje
Kolku dolgo treba da se ceka na servisot za toj da odgovori
Dali e sigurno i bezbedno da se komunicira so ovoj servis
Kolku cesto servisot ne uspeva da gi poddrzi negovite celokupni kvaliteti
Kolku ovoj servis e umesen so energijata, za mobilni aplikacii
Nitu edno od ponudenite

Kriteriumot bezbednost se odnesuva na
Dali celosno servisot se pridrzuva na odredenite standardi
Kolku cesto e servisot dostapen za koristenje
Kolku dolgo treba da se ceka na servisot za toj da odgovori
* Dali e sigurno i bezbedno da se komunicira so ovoj servis
Kolku cesto servisot ne uspeva da gi poddrzi negovite celokupni kvaliteti
Kolku ovoj servis e umesen so energijata, za mobilni aplikacii
Nitu edno od ponudenite


QoS kriteriumite koi gi poseduvaat web serverite
* Vlijaat na kriteriumite na web servisite
Ne vlijaat na kriteriumite na web servisite

QoS kriteriumite koi gi poseduvaat aplikaciskite serveri
* Vlijaat na kriteriumite na web servisite
Ne vlijaat na kriteriumite na web servisite


Implementaciite na veb servisite mozat da bidat locirani:
* na ista masina kako i platformata na upravuvanje na veb servisite, ili oddaleceni i povrzani preku mrezi
isklucivo oddaleceni i povrzani preku mrezi
isklucivo na ista masina kako i platformata na upravuvanje na veb servisite

Koi moduli gi opfaka upravuvanjeto na veb servisite:
* Security
* Monitoring
* Brokering
Broadcasting
Control

Koi moduli gi opfaka upravuvanjeto na veb servisite:
* Security
Mastering
Broadcasting
Control

Koi moduli gi opfaka upravuvanjeto na veb servisite:
Session
* Monitoring
Broadcasting
Controll

Koi moduli gi opfaka upravuvanjeto na veb servisite:
Session
Mastering
* Brokering
Control

Security modulot vo upravuvanjeto na veb servisi dozvoluva:
* bezbeden i avtoriziran pristap do veb servisite
nabljuduvanje i zapisuvanje na baranjata na veb servisite
brokering na baranjata na veb servisite

Monitoring modulot vo upravuvanjeto na veb servisi dozvoluva:
bezbeden i avtoriziran pristap do veb servisite
* nabljuduvanje i zapisuvanje na baranjata na veb servisite
brokering na baranjata na veb servisite

Brokering modulot vo upravuvanjeto na veb servisi dozvoluva:
bezbeden i avtoriziran pristap do veb servisite
nabljuduvanje i zapisuvanje na baranjata na veb servisite
* brokering na baranjata na veb servisite


Security modulot vo platformata na upravuvanje na veb
* tocno
netocno

Security modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi nudi slednite moznosti:
* enkripcija i dekripcija
povik na servisot
* edinstven sign-in
kontrola na pristapot

Security modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi nudi slednite moznosti:
* avtenticnost i avtorizacija
transformacija na baranje
* nametnuvanje detekcija i filtriranje
accounting

Security modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi nudi slednite moznosti:
* otfrlanje
upotreba i logiranje na performansite
performansi i kvalitet na upravuvanjeto na servisite
selekcija na servis i rutiranje


Monitoring modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi opfaka slednite cekori:
enkripcija i dekripcija
povik na servisot
edinstven sign-in
* kontrola na pristapot

Monitoring modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi opfaka slednite cekori:
avtenticnost i avtorizacija
transformacija na baranje
nametnuvanje detekcija i filtriranje
* accounting

Monitoring modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi opfaka slednite cekori:
otfrlanje
* upotreba i logiranje na performansite
* performansi i kvalitet na upravuvanjeto na servisite
selekcija na servis i rutiranje


Brokering modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi vklucuva slednite moznosti:
enkripcija i dekripcija
* povik na servisot
edinstven sign-in
kontrola na pristapot

Brokering modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi vklucuva slednite moznosti:
avtenticnost i avtorizacija
* transformacija na baranje
nametnuvanje detekcija i filtriranje
accounting

Brokering modulot vo platformata na upravuvanje na veb servisite gi vklucuva slednite moznosti:
otfrlanje
upotreba i logiranje na performansite
performansi i kvalitet na upravuvanjeto na servisite
* selekcija na servis i rutiranje

“Bezzicnosta” nudi nekolku povolnosti:
* Bezzicnite uredi se lesni za konfiguriranje
* Korisnikot ne mora da se grizi dali ima odgovaracki konektor
* Korisnikot ne mora da se grizi za kupuvanje na ruteri, razvodnici i sl.
Korisnikot ne mora da poseduva svoja bezzicna mreza
Korisnikot mora da poseduva svoja bezzicna mreza

“Bezzicnosta” nudi nekolku povolnosti:
* Bezzicnite uredi se lesni za konfiguriranje
* Korisnikot ne mora da se grizi dali ima odgovaracki konektor
* Korisnikot ne mora da se grizi za kupuvanje na ruteri, razvodnici i sl.
Korisnikot ne mora da poseduva svoja bezzicna mreza
Korisnikot mora da poseduva svoja bezzicna mreza

Mobilnite uredi:
Sekogas zavisat od lokacijata na koja se naogjaat
* Ne zavisat od lokacijata na koja se naogjaat
Nikogas ne se promenuva nivnata polozba
* Moze da se promeni nivnata polozba

Mobilni uredi se:
* Mobilen telefon
Laptop
Televizor

Komuniciranjeto megju mobilnite uredi e ovozmozeno preku:
* Bezzicnata mreza
Televizor
laptop

Kade e implementiran najgolemiot del od biznis logikata na edna aplikacija za mobilni uredi:
Na mobilniot telefon
* Na oddalecenit server
Na bezzicnata mreza
Na televizorot

Za da se podrzat poveke tipovi na mreza, mobilnite aplikacii mora da gi imaat slednive karakteristiki.
* Network coverage
* Latency
* Power
* High Costs
Nitu edno od navedenite

WLAN tehnologijata ovozmozuva povrzuvanje na uredi vo
* Da
Ne

Za pretstavuvanje podatoci poveketo aplikacii koristat XHTML
Da
* Ne

Macromedia Flash se koristi za razvoj na mobilni
* Da
Ne

Macromedia Flash Drive se koristi za razvoj na mobilni
Da
* Ne


Kaj arhitekturata na mobilen sistem koja e proks-bazirana mobilnata aplikacija komunicira samo so proksi serverot?
* da
ne
mozebi

Kaj proksi-baziranite mobilni sistemi mobilnite
* da
ne
mozebi

Kaj proksi-baziranite mobilni sistemi aplikacijata vrsi
* da
ne
mozebi


Ednostaven primer za implementacija na mobile messaging platform e Java implementacijata.
* da
ne
mozebi

Platformata za Java implementacijata na mobile messaging
* da
ne
mozebi


Mobilnite aplikacii mozat direkno da pristapat kon Web servisite bez intermedijaren proxy server.
* Da
Ne

Koristime callWS.setArgs za
* update-uvanje na callWS objektite so sekoe mnozestvo na ekstrahirani tokeni
startuvanje na callWS objektite so sekoe mnozestvo na ekstrahirani tokeni

Sto oznacuva J2ME?
* Java 2 Mobile Edition
Java 2 Management Edition
Java 2 Mobile Ecryption

SOAP parserot e baziran na:
* XML parserite
kSOAP parserite
HTML parserite




Dali ste masko ili zensko?
masko
* zensko

Predmetot go slusam po koj pat?
* 1
2
3
4

Kolku sum zadovolen od predavanjata? (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Kolku sum zadovolen od auditorskite vezbi? (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Kolku sum zadovolen od izveduvanjeto na laboratoriskite vezbi?
* 1
2
3
4
5

Dali navreme profesorot doagase na predavanja?
* da
ne

Dali asistentot navreme doagjase na auditoriski vezbi?
* da
ne

Kakov bese kvalitetot na predavanjata (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Kakov bese kvalitetot na auditoriskite vezbi? (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Kakov bese kvalitetot na laboratoriskite vezbi koi bea davani na studentite (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Kakov bese kvalitetot na domasnite koi bea davani na studentite (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Kolku ste zadovolni od nacinot i principite na ocenuvanje po predmetot? (od 1-5)
* 1
2
3
4
5

Sto bi smenile vo organizacijata ili nastavnata sodrina na predmetot?
*



XML e tehnologija za
* razmena na podatoci
razmena na instrukcii
razmena na podatoci i instrukcii

XML dokumentite sodrzat
* samo podatoci
podatoci i formatiracki instrukcii
samo formatiracki instrukcii

Vazna karakteristika na XML dokumentite e
mozat da se citaat samo od strana na covekot
mozat da se citaat samo od strana na kompjuterot
* mozat da se citaa i od covekot i od kompjuterot

Za procesiranje na XML dokument se koristi softver narecen
* XML parser
* XML procesor
XML validator

Parsiranjeto na XML dokumentite moze da bide bazirano na
* DOM (Document Oriented Model)
* SAX (Simple API for XML)
HOM (Hierarchy Oriented Model)

XML dokumentot opcionalno moze da referencira dokument
* DTD (Document Type Definition)
* Schema
DSD (Document Structure Definition)

XML parserite koi mozat da ja proverat strukturata na XML dokumentot vrz osnova na DTD ili Schema se narekuvaat
* validiracki
definiracki
strukturni

Ako XML dokumentot e uspesno isprocesiran od validiracki XML parser, togas toj dokument e
* validen
* dobro formiran
strukturen

Ako XML dokumentot e uspesno isprocesiran od nevalidiracki XML parser, togas toj dokument e
validen
* dobro formiran
strukturen

Ako XML dokumentot e uspesno isprocesiran od validiracki XML parser, togas toj dokument e
* validen
* dobro formiran
strukturen

DTD za XML dokumentot gi definira
* gramatickite pravila
semantickite pravila
formatirackite pravila

So koja od slednive naredbi se specificira deka XML
*



Elementot koren vo XML dokumentot
* e edinstven i gi sodrzi site ostanati elementi
e edinstven, no ne gi sodrzi site ostanati elementi
ne mora da ima koren element

Liniite koi prethodat na elementot koren vo XML dokumentot se narekuvaat
* XML prolog
XML pocetok
Opis na elementot koren

Iminjata na elmentite i nivnite atributi vo XML mozat da bidat
* od bilo koja dolzina
maksimum 256 karakteri
maksimum 128 karakteri

Iminjata na elmentite i nivnite atributi vo XML moze da pocnuvaat so
*

samo so bukva
* so bukva ili dolna crta
so bukva ili brojka

Koi od slednive linii se gresni vo XML
Simple XML
* Simple XML
* Simple XML

Koi od slednive linii se gresni vo XML


*

Koi od slednive linii se gresni vo XML
* hello
hello
* hello

Koi od slednive linii se gresni vo XML

*
*

Pojavata na poveke elementi so isto ime vo XML se vika
preklopuvanje na iminjata
* kolizija na imenuvanjeto
povekekratno imenuvanje


Sto oznacuva kratenkata WML?
Wireless Modelling Language
Wireless Mark Language
* Wireless Markup Language

WML pretstavuva:
HTML aplikacija
WAP aplikacija
JavaScript aplikacija
* XML aplikacija

Dali sozdavanjeto na WML dokumenti bara posebni alatki?
Da
* Ne, bidejki dovolen e tekst editor
Ne, bidejki dovolen e WML prebaruvac
Zavisi od mobilniot telefon

WML dokumentite vo bezzicnite terminali se prelistuvaat so pomos na:
Interner Explorer MicroEdition 5.5
* Mikroprebaruvac vgraden vo memorija na bezzicniot terminal
Ericsson WAPIDE
Tekst ureduvac vgraden vo memorija na bezzicniot terminal

WML dokumentite se:
Se memorirani vo memorijata WAP Gateway
* Se memorirani vo memorijata WAP serverot
* Moze da se memoriraat vo kes memorijata na telefonot
Se memoriraat na SIM kartickata
Se memoriraat vo bezzicnata mreza

WML dokumentite se:
Ne se kodiraat pred da se pratat do krajniot korisnik
* Se kodiraat binarno pred da se pratat do krajniot korisnik
Se kodiraat vo UTF-8 pred da se pratat do krajniot korisnik
Ako ima potreba se kodiraat, ako nema potreba ne se kodiraat sto zavisi od goleminata na WML dokumentot

Kakva ekstenzija imaat WML dokumentite?
* .WML
.WMLs
.XML
.WAP

WML tagovite se interpretiraat od strana na :
WAP gateway
* Mikroprebaruvacot na bezzicniot terminal
Java Virtual Machine
WAP serverot

Koi delovi od WML se ignorirani od mikroprebaruvacot?
naredbite
tagovite
* komentarite
parametrite

Za razlika od HTML, WML ima:
* vgraden model na nastani
komentari
tagovi
* promenlivi
linkovi

Koi od slednite tvrdenja se tocni?
Site mikroprebaruvaci gi prepoznavaat istite tagovi.
Razlicni mikroprebaruvaci prepoznavaat sosema razlicni tagovi.
Postoi eden edinstven mikroprebaruvac za site vidovi WML dokumenti.
* Poveketo mikroprebaruvaci prepoznavaat odreden broj standardni tagovi.

Koi se osnovni elementi na WML?
naredbite
* tagovite
komentarite
parametrite

WML stranicite sluzat za prikazuvanje na:
Samo na tekst
* Tekst i ednostavna grafika
Tekst, grafika i skripti
Samo na grafika

WML dokumentite imaat struktura slicna na:
HTML dokumenti
* spilovi od karti
jazli na binarno drvo
Winword dokumenti

Eden WML dokument definira:
edna karta
* eden spil od karti
poveke spilovi od karti
poveke karti od razlicni spilovi

Koga se pobaruva nekoja WML karta za prvpat togas:
* se prezema celiot spil sto ja sodrzi kartickata
se prezema kartata, no mora da se navede spilot sto ja sodrzi kartata
kartata se kodira binarno od strana na WAP gateway i se ispraka do korisnikot
kartickata se zapisuva vo kes memorijata na bezzicniot terminal

Pri sozdavanje na eden spil vazno e:
* koja e prvata karta vo spilot
ne e vazen rasporedot na kartite
vazen e rasporedot na kartite

Goleminata na spilot e vazna zatoa sto
ne e vazna, zasto ako telefonot nema dovolno memorija moze da se cita del po del
bezzicnata mreza ne moze da poddrzi isprakanje na golemi dokumenti
* memorijata na bezzicnite terminali e mnogu mala

WML stranicite poddrzuvaat sliki
ne poddrzuvaat sliki
vo crna i bela boja vo koj bilo format
vo crna i bela boja vo Windows BMP format
* vo WBMP format


WML pretstavuva:
* aplikacija napisana vo XML verzija 1.0
aplikacija napisana vo HTML verzija za mobilni telefoni
aplikacija napisana vo programski jazik soodveten za mobilnite telefoni

Sekoj WML dokument se sostoi od slednite osnovni delovi:
* prolog i definicija na element
zaglavje i telo
definicija na spil i karti vo nego
prolog, telo i epilog

Verzijata na WML standardot sto se koristi za izgradba na WML dokumentot se definira vo:
* prologot
elementot koj se vgnezduva vo elementot
teloto na DTD dokumentot koj se koristi za validacija na WML dokumentot

Dali iminjata na tagovite se osetlivi na mali ili golemi bukvi?
* da
ne
zavisi

Dali iminjata na atributite se osetlivi na mali ili golemi bukvi?
* da
ne
zavisi

Dali site tagovi mora da se zatvorat so konstrukcijata ?
* ne, bidejki ima i t.n. prazni tagovi
da
zavisi od XML verzijata sto se koristi
zavisi od mikroprebaruvacot

Dali postojat tagovi koi ne mora da se zatvorat so konstrukcijata ?
ne, bidejki ima i t.n. samostojni tagovi
* da
zavisi od XML verzijata sto se koristi
zavisi od mikroprebaruvacot

Tagovite moze da se vgnezduvaat ako:
ako imaat pravilno zatvoreni tagovi
* toa e dozvoleno od DTD dokumentot
zavisi od XML verzijata sto se koristi
zavisi od mikroprebaruvacot

Kade se pisuvaat atributite na tagovite?
posle znakot >
pomegju znakot < i imeto na tagot
zavisi od mikroprebaruvacot
* pomegju imeto na tagot i znakot >

Kade se pisuva imeto na tagot?
posle znakot >
* pomegju znacite <>
zavisi od mikroprebaruvacot
pomegju imeto na atributot i znakot >

Kako im se pridruzuvaat vrednosti na atributite?
so znakot :=
* so znakot =
so oddeluvanje so prazno mesto
so stavanje vo edinecni navodnici
so stavanje vo dvojni navodnici

Kako se razgranicuvaat povekebrojnite atributi?
so znakot :=
so znakot =
* so oddeluvanje so prazno mesto
so stavanje vo edinecni navodnici
so stavanje vo dvojni navodnici

Vrednosta koja mu se pridruzuva na nekoj atribut mora da bide zatvorena vo:
so znakot =
so oddeluvanje so prazno mesto
so <>
* so stavanje vo dvojni navodnici

Entitetite se koristat za zapisuvanje na:
imeto na XML elementot sto treba da se vmetne vo tekovniot element
novi WML elementi koi se pisuvaat vo XML format
ne se koristat
* specijalni znaci ili znaci so specijalno znacenje

Entitetot oznacuva
* prazno mesto
nov red
znak za dolar
ne postoi takov entitet

Za da se zapise znakot za dolar se koristi:
* $$
$
&dolar;


Eden WML dokument definira eden
card element
document element
deck element
* wml element

So URL adresata http://was.pmf.ukim.edu.mk/index.wml#prva se pobaruva:
karta od spilot index.wml so title atribut so vrednost prva
* karta od spilot index.wml so id atribut so vrednost prva
adresata ne e tocno napisana
prviot spil koj pripagja na pocetnata strana na serverot


So atributot id se definira:
naslov na element
* unikatno ime na element spored koe istiot moze da bide referenciran
unikaten broj na spil koj sluzi za indeksiranje na serverot
redosled na pojavuvanje na elementite na ekranot

Ako e daden elementot http://pmf.ukim.edu.mk/site/WAP/index.wml
* http://ii.pmf.ukim.edu.mk/wap/wml/test.wml
* http://fokabe.informatika.ukim.edu.mk/wap/access.wml
http://www.ukim.net.mk/wap/test.wml

Koga vo template elementot ke se definira nekoj element togas
toj element go bezuslovno go sodrzat site karti od spilot
* toj element go sodrzat site karti so moznost da go izmenat
* toj element go sodrzat site karti, osven kartite sto go brisat
se naveduva vo kartata dali elementot ke bide del od nea ili ne

So pomos na elementot se definira:
site karti od spilot mora da imaat link kon prvata karta
* link do nekoja druga karta
ne postoi takov element
se koristi vo kombinacija so post i get za prakanje informacii kon formi

Elementot
mora da go sodrzi atributot:
get, koj go definira nacinot na koj ke se pristapuva kon drugata karta
* href, koj ja dava URL adresata na kartata kon koja treba da se pristapi
site atributi na ovoj element se opcionalni
post, koj dava moznost za prakanje na informacii kon formi

So pomos na elementot se definira:
site karti od spilot mora da imaat link kon prvata karta
* link do nekoja druga karta vo drug spil
ne postoi takov element
se koristi vo kombinacija so post i get za prakanje informacii kon formi

Elementot moze da sodrzi:
get element, koj go definira nacinot na koj ke se pristapuva kon drugata karta
* raboten element (task element) koj e vgnezden vo nego
ne smee da sodrzi nikakov vgnezden element
post element, koj dava moznost za prakanje na informacii kon formi

Ako treba da se ispratat parametri do odreden server se koristi:
element zatoa sto toj sluzi za povrzuvanje na karti
* element so vgnezden element vo koj se definiraat parametrite
ne moze da se prakaat parametri so pomos na WML elementi
post element, koj dava moznost za prakanje na informacii kon formi

Elementot img sluzi za:
postavuvanje na slika vo boja
* postavuvanje na slika vo WBMP format
ne postoi takov element
pravenje na sliki ako bezzicniot terminal ima vgradena digitalna kamera

Elementot img mora da sodrzi:
align atribut koj go dava poramnuvanjeto na ekranot
* alt i src atributi koi ja definiraat adresata na slikata i alternativniot tekst vo slucaj taa da ne moze da se prikaze
site atributi se opcionalni
golemina na slikata vo bajti za da moze da se proveri dali ima dovolno memorija taa da se prikaze

Elementot br sluzi za:
postavuvanje na tocka za prekin
* postavuvanje na nov red
ne postoi takov element
prakanje na informacii kon formi

Pravilnata forma na br elementot e:


*




ne postoi takov element

Elementot p sluzi za:
postavuvanje na pauza pri koristenje na timer elementot
* sozdavanje na paragraf
ne postoi takov element
se vgnezduva vo go elementot i sluzi za prakanje na vrednosti na parametri

Ako vo elementot p se postavi atributot align=““justified”“ togas:
tekstot ja zafaka celata linija na ekranot, pri sto se zgolemuva praznoto mesto megju zborovite
* ne postoi takva vrednost na atributot align
ne postoi atribut align na elementot r
ako tekstot ne go sobira na celiot ekran togas toj se prekinuva

Elementot table sluzi za:
sozdavanje na tabela kojasto moze da sodrzi samo tekst
* sozdavanje na tabela kojasto moze da sodrzi tekst i sliki
ne postoi takov element
sozdavanje na tabela kojasto moze da sodrzi vgnezdeni tabeli

Elementot table moze da go sodrzi samo:
r elementot koj sozdava nov paragraf
* tr elementot koj sozdava nov red vo tabelata
ne postoi takov element
cell elementot koj sozdava nova kelija vo tabelata

Elementot table mora da go sodrzi columns atributot koj
ne mora da go sodrzi i ako ne e naveden togas tabelata sodrzi samo edna kolona
* go specificira brojot na koloni na tabelata
ne postoi takov atribut
go specificira maksimalniot broj na koloni sto moze da gi sodrzi tabelata

Elementot tr sluzi za:
sozdavanje na nova kolona vo tabelata
* sozdavanje na nov red vo tabelata
ne postoi takov element
sozdavanje na nov red vo tabelata se dodeka tabelata moze da se prikaze na ekranot

Elementot td sluzi za:
sozdavanje na nova kolona vo tabelata
* sozdavanje na nova kelija vo tabelata
ne postoi takov element
sozdavanje na nov red vo tabelata

Elementot td go sodrzi atributot align koj sluzi za:
definiranje na poramnuvanjeto sto go ima tekstot vo kelijata
* ne postoi takov atribut na elementot td
definiranje na poramnuvanjeto sto go ima tekstot vo tabelata
definiranje na poramnuvanjeto sto go ima tekstot vo kolonata

Elementot go sluzi za:
prikazuvanje na nastanot deka odredeno kopce e pritisnato
* premin kon nekoja druga karta
ne postoi takov element
prikazuvanje na kopce so koe moze da se premine kon slednata karta vo spilot

Elementot go mora da go sodrzi atributot:
get, koj go definira nacinot na koj ke se pristapuva kon drugata karta
* href, koj ja dava URL adresata na kartata kon koja treba da se pristapi
site atributi na ovoj element se opcionalni
post, koj dava moznost za prakanje na informacii kon formi

Elementot go moze da go sodrzi atributot method koj
go definira nacinot za premin kon slednata karticka
* go definira nacinot na prakanje na podatoci do serverot
ne postoi takov atribut
go specificira maksimalniot broj na koloni sto moze da gi sodrzi tabelata

Koga atributot method na elementot go ima vrednost get togas
nikoj ne moze da gi vidi podatocite sto se prakaat do serverot
* podatocite se dodavaat kon URL adresata i na taka se prakaat do serverot
ne postoi takva vrednost na atributot
podatocite sto gi ispraka serverot se primaat preku URL adresata na toj nacin sto se dodavaat na krajot

Koga atributot method na elementot go ima vrednost post togas
podatocite se dodavaat kon URL adresata i na taka se prakaat do serverot
* podatocite se prakaat vo teloto na baranjeto do serverot
ne postoi takva vrednost na atributot
podatocite sto gi ispraka serverot se primaat preku URL adresata na toj nacin sto se dodavaat na krajot

Elementot refresh sluzi za:
specificiranje na ratata na osvezuvanje na ekranot na bezzicniot terminal
* osvezuvanje na vrednostite na promenlivite
ne postoi takov element
osvezuvanje na sodrzinata na dinamicnite sliki na ekranot

Elementot prev sluzi za:
prikazuvanje na nastanot deka odredeno kopce e pritisnato
* premin kon prethodnata karta vo navigaciskata istorija
ne postoi takov element
prikazuvanje na kopce so koe moze da se premine kon slednata karta vo spilot

Elementot noop sluzi za:
prikazuvanje na nastanot deka odredeno kopce e pritisnato
* prikazuvanje na no operation, odnosno za sprecuvanje na pojava na nastan ili akcija
ne postoi takov element
prikazuvanje na kopce so koe moze da se premine kon slednata karta vo spilot

Elementot onevent sluzi za:
definiranje na nastani po zelba na korisnikot
* specificiranje na kod sto treba da se izvrsi vo slucaj da se pojavi nekoj predefiniran nastan
ne postoi takov element
prikazuvanje na kopce so koe moze da se fati pojavuvanjeto na nekoj nastan

Koga atributot type na elementot onevent ima vrednost onenterforward togas
se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na prev elementot
* se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na voobicaena navigacija bez koristenje na prev elementot
ne postoi takva vrednost na atributot
se faka nastanot sto se javuva koga se izbira opcija od nekoja lista
se faka nastanot sto se javuva koga istekuva vremeto na timer elementot

Koga atributot type na elementot onevent ima vrednost onenterbackward togas
se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na voobicaena navigacija bez koristenje na prev elementot
* se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na prev elementot
ne postoi takva vrednost na atributot
se faka nastanot sto se javuva koga se izbira opcija od nekoja lista
se faka nastanot sto se javuva koga istekuva vremeto na timer elementot

Koga atributot type na elementot onevent ima vrednost onpick togas
se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na prev elementot
* se faka nastanot sto se javuva koga se izbira opcija od nekoja lista
ne postoi takva vrednost na atributot
se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na voobicaena navigacija bez koristenje na prev elementot
se faka nastanot sto se javuva koga istekuva vremeto na timer elementot

Koga atributot type na elementot onevent ima vrednost ontimer togas
se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na prev elementot
* se faka nastanot sto se javuva koga istekuva vremeto na timer elementot
ne postoi takva vrednost na atributot
se faka nastanot sto se javuva koga se izbira opcija od nekoja lista
se faka nastanot sto se javuva koga kon kartata se pristapuva so pomos na voobicaena navigacija bez koristenje na prev elementot

Elementot input sluzi za:
povrzuvanje na bezzicniot terminal so tastatura
* specificiranje na tekstualno pole za vnos na podatoci
ne postoi takov element
prikazuvanje na kopce

Elementot input mora da go sodrzi atributot:
variable koj go definira imeto na promenlivata sto se vnesuva
* name koj go definira imeto na promenlivata sto se vnesuva
site atributi se opcionalni
size koj ja definira goleminata na promenlivata

Ako atributot format na elementot input ja ima vrednosta NNN\-xxx togas koj od slednite vlezovi e validen:
231443
* 321-12!
daf-421
atributot ne moze da ja primi ponudenata vrednost

Ako atributot format na elementot input ja ima vrednosta aA3% togas koj od slednite vlezovi e validen:
12%%%
* ..%%%
a!3%
atributot ne moze da ja primi ponudenata vrednost

Elementot select sluzi za:
izbiranje na del od tekstot na ekranot za da moze istiot da se iskoristi vo nekoj input element
* specificiranje na lista od koja moze da se izberat eden ili poveke elementi
ne postoi takov element
prikazuvanje na kopce

Elementot select mora da sodrzi:
element item so koj se definira element koj moze da se izbere od dadenata lista
* option ili optgroup element
moze da ne sodrzi elementi
lista od opcii oddeleni so simbolot tocka-zapirka

Razlikata megju atributite iname i name na elementot select e:
nema razlikata megju ovie dva atributi
* eden od ovie dva atributi ne e atribut na elementot select

Elementot option sluzi za:
definiranje na opcii koisto se dodavaat vo menito na mobilniot telefon
* specificiranje na eden element vo lista za izbor
ne postoi takov element
prikazuvanje na opcionalno kopce koe se prikazuva vo zavisnost od goleminata na ekranot

Elementot option moze da go proizvede nastanot onpick koj sluzi za:
potemnuvanje na tekstot na opcijata kojasto tekovno se izbira
* specificiranje na URL adresa na koja treba da se prejde ako se izbere opcijata
elementot option ne proizveduva nikakov nastan
definiranje na dodaten dijalog koj se prikazuva pri izbiranje na opcijata

Elementot optgroup sluzi za:
definiranje na grupa od opcii koi se dodavaat vo menito na mobilniot telefon
* grupiranje na opciite vo grupi za polesen pristap do niv
ne postoi takov element
polesno definiranje na opciite vo menito na toj nacin sto istite se oddeluvaat so tocka-zapirka

Elementot do sluzi za:
definiranje na zadaci koisto treba da se izvrsat vo odredeno vreme od denot
* definiranje na funkciski kopcinja
ne postoi takov element
prikazuvanje na zadacite sto treba da gi izvrsi korisnikot vo tekot na denot

Elementot do mora da go sodrzi atributot:
task koj ja definira zadacata sto treba da ja izvrsi korisnikot vo momentot
* type koj go definira tipot na funkciskoto kopce
site atributi se opcionalni
name koj go definira imeto na elementot vo slucaj da ima poveke vakvi elementi na ista karticka

Promenlivite vo WML se koristat za:
vo WML ne moze da se definiraat promenlivi
* za da se zacuva sostojbata na aplikacijata
samo vo slucaj koga treba da se pratat podatoci kon serverot
ako ima potreba od koristenje na promenlivi togas se koristi WMLScript

Promenlivite moze da bidat:
samo od IEEE standardni tipovi na podatoci
* samo od znakoven tip
samo od znakoven tip i celi broevi od 0 do 65536
vo WML ne moze da se definiraat promenlivi

Iminjata na promenlivite:
moze da sodrzat kakov bilo znak
* moze da sodrzat kakva bilo kombinacija na mala i golema bukva, cifri i znakot podvlaka ““_”“, no ne smeat da zapocnat so cifra
moze da sodrzat samo alfanumericki znaci i znaci za interpunkcija
vo WML ne moze da se definiraat promenlivi

Dali iminjata na promenlivite se osetlivi na mali ili golemi bukvi?
* da
ne
zavisi
vo WML ne moze da se definiraat promenlivi

Za da se zameni imeto na promenlivata so nejzinata vrednost se koristi:
* znakot za dolar posle koj doagja imeto na promenlivata zatvoreno vo mali zagradi
imeto na promenlivata se pisuva zatvoreno vo znaci za dolar
zavisi od vrednosta na promenlivata
vo WML ne moze da se definiraat promenlivi

Za definiranje na promenliva se koristi elementot:
* setvar vo koj kako atributi se definiraat imeto i vrednosta na promenlivata
variable koj gi prezema promenlivite od serverot
zavisi od tipot na promenlivata
vo WML ne moze da se definiraat promenlivi




Прашање 1.
Кој се начините на имплеметирање на код во ASP .NET страна?
Точен одговор е:

T
Just-in-time

R
Mixed

T
Script

R
Inline

R
Code-behind

T
Server

Прашање 3.
Како може да се провери во кодот дали Page_Load настанот се извршува како резлутат на испраќање до себе (postback)?
Точен одговор е:

T
Не може такво нешто да се провери во Page_Load настанот

R
Со помош на Page.IsPostBack својството

T
Со помош на Page.PostBack својството

Прашање 4.
Кој од следниве парчиња кој ја поврзува cmd1_Click процедурата за настан (event procedure) со Click настанот(event) на копчето cmd1 во C#?
Точен одговор е: Вие одговоривте:

T
private void cmd1_Click(object sender, System.EventArgs e) Handels
cmd1.Click
{
...
}

R
private void InitializeComponent()
{
this.cmd1.Click += new System.EventHandler(this.cmd1_Click);
}
private void cmd1_Click(object sender, System.EventArgs e)
{
...
}

Прашање 2.
При кој начин на имплеметирање на код тој се сместува во